Največja zapuščina nedavno preminulega nekdanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma je nedvomno kazenski zakonik, ki so ga sprejeli leta 2008. Najbolj opazna novost te zakonodaje je bila uvedba dosmrtnega zapora, sankcije, ki so jo sicer prvič izrekli šele nekaj dni po Šturmovi smrti, v primeru trojnega umora v Gerečji vasi. Druga opazna novost, ki so jo prinesle takratne spremembe pod prvo Janševo vlado, pa je uvedba evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ali drugače rečeno, evidence pedofilov.
Spolna nedotakljivost
Posebna pravila
Obsodbe se praviloma izbrišejo iz kazenske evidence v določenem roku, a to za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ne velja.
Funkcija tovrstne evidence je, da tisti, ki so bili obsojeni takih kaznivih dejanj, ostanejo zapisani v evidencah tudi po tem, ko odslužijo kazen, in potem ko jih izbrišejo iz kazenskih evidenc, kot določa zakon. Ta veleva, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence v določenem roku od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja; za obsodbo, s katero je bil storilcu izrečen sodni opomin, in za obsodbo, s katero mu je bila odpuščena kazen – eno leto od pravnomočnosti sodne odločbe; za pogojno obsodbo – eno leto od takrat, ko je potekla preizkusna doba; za obsodbo na denarno kazen, za stransko kazen ali kazen zapora do enega leta – tri leta; za obsodbo na kazen zapora nad eno leto do treh let – pet let; za obsodbo na kazen zapora nad tri leta do petih let – osem let; za obsodbo na kazen zapora nad pet do deset let – deset let; za obsodbo na kazen zapora nad deset do petnajst let – petnajst let. Obsodba na kazen zapora nad petnajst let se ne izbriše, trenutno pa je to tudi določeno kot zgornja meja kazni za dejanja zoper spolno nedotakljivost.
Na novinarsko poizvedovanje o številu oseb v omenjenih evidencah so na pravosodnem ministrstvu odgovorili, da je zaradi storitve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v kazenski evidenci vpisanih 519 oseb. V evidenci izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, izvršena proti mladoletni osebi, pa je vpisanih 222 oseb, so še odpisali s pristojnega ministrstva.
Tajne evidence
Te evidence kakopak niso javno dostopne kot denimo v ZDA, kjer je register pedofilov večinoma dostopen javnosti prek svetovnega spleta, njegov namen pa naj bi bil povečati zavedanje o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, saj naj bi bila stopnja povratništva pri teh storilcih visoka. Na spletni strani zvezne države, v kateri storilec živi, morajo biti v ZDA poleg fotografije objavljeni storilčev naslov, podatki o zaposlitvi, registrska številka storilčevega vozila, njegov fizični opis in vrsta kaznivega dejanja, za katero je bil obsojen. Med podatki, ki javnosti ne smejo biti dostopni, pa je identiteta žrtve. Podatki iz registra se sicer posredujejo vsem šolam, organom socialnega skrbstva, zadolženim za otroke, ter prostovoljnim organizacijam za otroke. Pri nas lahko do evidence posredno dostopajo samo ustanove ali društva, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali v oskrbo, pri čemer se te organizacije lahko prepričajo o primernosti osebe, ki pri njih opravlja delo ali storitve.
Manj obsodb
Javnosti ostajajo na voljo zgolj podatki o obsodilnih sodbah slovenskih sodišč, ki so dostopni na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije. Iz teh je razbrati, da so leta 2020, v zadnjem letu z dostopnimi podatki, izrekli 46 kazni za dejanja zoper spolno nedotakljivost, največ teh (16) po 176. členu kazenskega zakonika, ki opredeljuje kazniva dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, z dvanajstimi primeri pa sledijo dejanja, prepovedana s 173. členom, ki definira spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let. Kazniva dejanja iz teh dveh členov se lahko kaznujejo z denarno kaznijo, v primeru hujših kršitev pa tudi z zaporom do petnajst let. Statistika sicer priča o tem, da so leta 2020 izrekli najmanj obsodb za dejanja zoper spolno nedotakljivost v zadnjih devetih letih, a dejstvo, da se vse več teh primerov dogaja na spletu in stran od oči javnosti, pomeni, da imajo starši in odrasli na splošno toliko večjo odgovornost varovanja mladoletnih. Policija tako starše opozarja, naj se o teh stvareh z otroki pogovarjajo, predvsem pa naj fotografij otrok ne objavljajo lahkomiselno na družbenih omrežjih, saj so lahka tarča za spolne delikvente.
