Poslanci v državnem zboru so v ponedeljek sprejeli zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19, že deseti tako imenovani protikoronski zakon oziroma PKP10. Zakon je bil sprejet s 46 glasovi za in 42 glasovi proti.
Kot smo že poročali, je prejšnji teden zaznamovalo pesto dogajanje na odboru za finance, kjer so imeli na mizi predlog tega zakona. Opozicijski poslanci iz Koalicije ustavnega loka so sejo obstruirali, saj, kot so pojasnili, 75 odstotkov stvari v predlogu zakona nima "nobene veze s protikoronskimi ukrepi, so protiustavni, protizakoniti in to je opozorila zakonodajno-pravna služba." Hkrati so opozarjali, da je predsednik odbora za finance Robert Polnar iz Desusa to tudi priznal, a spornih dopolnil, ki niso bila skladna s poslovnikom državnega zbora, ni izločil.
Opozicija proti
Stranke opozicijske KUL so vse po vrsti pričakovano zatrdile, da predloga ne bodo podprle. Pri LMŠ so znova opozorili, da so se v predlogu zakona kot pri prejšnjih znašli členi, ki z interventnim zakonom nimajo zveze. Poslanka LMŠ Andreja Zabret je še dodala, da vlada z "enim zamahom" ruši plačni sistem. Do zakona je bil kritičen tudi Miha Kordiš iz Levice, ki je opomnil, da gre že za deseti protikoronskih zakon, priča o tem, da vlada priznava, da je prej naredila "najmanj devet napak, ki jih je treba neprestano popravljati iz PKP v PKP." Opozoril je na nepravično izplačevanje solidarnostnih dodatkov. Enako je glede dodatkov za upokojence poudarila Alenka Bratušek iz stranke SAB, ki je poudarila še, da gre za zakon za blaženje epidemije, ki pa je sploh ni, saj je vlada ni razglasila. Opomnila je še, da je sprejemanje tega zakona na las podobno dogajanju leta 2012, ko je bil sprejet zloglasni ZUJF.
Matjaž Han iz Socialnih demokratov je dejal, da gre za zakon, ki naj bi reševal probleme ljudi, inštitucij, gospodarstva v covid krizi, a da razen tega, da so zapravili ogromno denarja, ki ni zadel pravih ciljev, v teh zakonih ni. "Vem pa nekaj, pred nami je super volilno leto, treba je nagovoriti množice ljudi in naj stane, kolikor bo stalo." Dejal je še, da so nagradili samo najbolje plačane zdravnike in samo določene skupine ljudi, na številne, kot so študentje, industrija srečanj, gostinci in številna podjetja, pa pozabili.
Zdravniške plače
Med vsemi določbami v zakonu je pri opoziciji največ prahu dvignila tista o zvišanju zgornje meje uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov za šest plačnih razredov. V opoziciji so opozorili, da se s tem v okviru interventnega zakona posega v sistem plač v javnem sektorju, kar da je nesprejemljivo. Kot je glede te poteze danes dejal Jani Möderndorfer iz stranke LMŠ: "norca se delate iz vseh, iz zdravnikov, iz nas in iz celotnega sistema, sram vas je lahko."
Še bolj oster je bil njegov poslanski kolega Robert Pavšič, ki je dejal, da so s tem dopolnilom na odboru za finance dokazali "skrajni politični oportunizem in politikanstvo v najlabšem pomenu besede." Opozoril je, da še pred dvema mesecema ni bilo mogoče najti rešitve za gasilce, in sicer z argumenti, da je to protizakonito, da je to treba reševati sistemsko in da potekajo pogajanje. Takrat so po njegovih besedah glasovali proti iz enega razloga, ker so to "čisto enostavno in transparentno" predlagali v opoziciji. "In zdaj bi vam mi glede na vaše razprave morali biti celo hvaležni," je dodal vidno razburjeni Pavšič, ki je nato nadaljeval v še bolj ostrem tonu: "sram vas bodi." Pojasnil je, da bodo v LMŠ glasovali proti paketu, sam pa da bo "zlahka proti, ker ste nekredibilni, zavajujoči in lažnjivi."
-------
Kaj sicer prinaša?
Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 podaljšuje nekatere ukrepe iz dosedanjih protikoronskih zakonov ter prinaša še nove. Finančne posledice so ocenjene na 280 milijonov evrov.
Ena od novosti je povračilo škode za primere zdravstvenih zapletov pri cepljenju ali uporabi zdravila proti covidu-19. "Čeprav je cepljenje najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti covidu-19, pa lahko v redkih primerih pride do resnih nezaželenih učinkov, zato se uvaja odškodninska odgovornost," je dopoldne pojasnil finančni minister Andrej Šircelj.
Z zakonom se podaljšujejo nekateri ukrepi, ki bi se sicer letos iztekli. Neizrabljeni lanski dopust bo mogoče koristiti do 1. aprila 2022, tistega za leto 2021 pa do konca prihodnjega leta. Turistični boni iz lanskega junija bodo veljavni do konca junija 2022, do takrat bo država tudi še izplačevala po 500 evrov za vsakega novorojenega otroka.
Na področju varovanja zdravja se med drugim podaljšujejo možnost prerazporejanja zdravstvenega kadra, financiranje telemedicinske obravnave ter možnost koriščenja treh dni odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika. Med ukrepi za pomoč podjetjem je Šircelj izpostavil nov ukrep kreditiranja preko Slovenskega podjetniškega sklada.
Na področju gospodarstva se do konca leta 2022 podaljšuje tudi veljavnost interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji. Zakon določa prednostno obravnavo pri pristojnih organih za investicije s seznama, na katerega je vlada najprej uvrstila 349 projektov in ga nato še razširila.
Stroški hitrih testov se bodo delodajalcem krili iz proračuna, in sicer za čas od 8. novembra do konca januarja 2022 v višini 92,50 evra na delavca, ki se mora samotestirati.
Novost je tudi dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah za čas od 11. novembra do konca junija 2022. Za nazaj, in sicer za delo v času razglašene epidemije, bodo dodatek prejeli tudi poklicni gasilci.
Novi interventni zakon prinaša izplačilo novih enkratnih solidarnostnih dodatkov. Upokojenci s pokojninami do 732 evrov bodo dodatek prejeli v treh različnih višinah - 130 evrov, 230 evrov ter 300 evrov. Izplačan bo do konca januarja 2022.
Kmetje, ki so dopolnili 65 let starosti in imajo manj kot 591,20 evra mesečnih prihodkov, bodo prav tako do konca januarja prejeli 150 evrov. Dva meseca pozneje bodo dodatek v enaki višini prejeli še invalidi in vojni veterani.
Poslanci so v današnji razpravi največ pozornosti posvetili zvišanju zgornje meje uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov v plačne razrede. Začasno do konca leta 2022 bodo lahko uvrščeni do 63. plačnega razreda, kar je šest več kot zdaj. V delu opozicije so opozarjali, da ta določba pomeni zvišanje plač le za že sedaj najbolje plačane zdravnike, pozablja pa na mlade zdravnike in druge zdravstvene delavce. Robert Cugelj z ministrstva za zdravje je sicer pojasnil, da bodo na podlagi te določbe odprli socialni dialog o tarifnemu delu kolektivne pogodbe, v katerega so vključeni tudi mlajši zdravniki, specializanti in vsi ostali. "Ne gre samo za elite," je zagotovil.
Na področje pravosodja novi interventni zakon sega z določbami, da se postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje zaporne kazni začasno do konca februarja 2022 prekinejo. Direktor zavoda lahko prav tako v tem času obsojencu prekine prestajanje zaporne kazni oz. ga predčasno odpusti največ šest mesecev pred iztekom kazni.
Odpravlja se še neustavnost določb iz petega protikoronskega zakona, po katerih lahko minister za izobraževanje sam odredi izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. V zakonu je zdaj natančno zapisano, kdo in kdaj sprejme odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo.
