Odnosi aktualne slovenske vlade in vlade prek luže, ki ji načeljuje Joe Biden, so se milo rečeno začeli na napačni nogi. Zdaj že znameniti tviti premierja Janeza Janše, ko je predsednik slovenske vlade preuranjeno čestital na zmagi bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu, so Slovenijo postavile na oder svetovne javnosti, ki se je lahko sama prepričala o tem, kakšen človek drži oblast v Sloveniji.
Po ameriških notah
Da je Janša upal na zmago Trumpa, sicer ni samo odraz njegovih simpatij do Trumpove politike, pač pa tudi posledica tega, da sta vlada in ministrstvo za zunanje zadeve v času pred volitvami v ZDA vzpostavila dobre odnose z Washingtonom. Janša in zunanji minister Anže Logar nista nikoli skrivala svoje naklonjenosti ZDA, v zadnjih 21 mesecih na oblasti pa sta imela priložnost to prevesti tudi v prakso. Slovenija se je tako še v času, ko je ameriške zunanje posle vodil Mike Pompeo, postavila tesno ob bok interesom najvplivnejše države na svetu, med drugim s podpisom memoranduma o 5G-tehnologijah, nadejanjem označbe teroristična organizacija na libanonski Hezbolah ali z glasovanjem v Organizaciji Združenih narodov v skladu z željami ZDA oziroma Izraela glede pravic Palestincev.
Z novo, demokratsko administracijo v Washingtonu te zaveze slovenske zunanje politike niso nič šibkejše. Tako je na primer MZZ s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta ZN v mandatu 2024–25 še enkrat dala svoj glas na voljo zaveznikom na drugi strani Atlantika, tako vsaj trdijo Belorusi, ki so poleg Slovenije za zdaj še edina država kandidatka iz vzhodnoevropske skupine. Med Logarjevim obiskom kolega Anthonyja Blinkena minuli teden je slednji izrazil polno podporo kandidaturi Slovenije, Logar pa se ni neposredno obregnil na očitke iz Minska, je pa dejal: »Če primerjate Slovenijo in Belorusijo, ki se potegujeta za mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN, mislim, da je odločitev ZDA tu jasna.«
Nov obraz na Prešernovi
V soboto pred Logarjevim obiskom State Departmenta je bila sicer Slovenija tudi predmet razprav senata ameriškega kongresa, ki je končno potrdil Jamie Lindler Harpootlian za novo veleposlanico ZDA v Sloveniji, potem ko jo je Biden predlagal že julija. Kot poroča STA, je bodoča veleposlanica soproga demokratskega senatorja v Južni Karolini Dicka Harpootliana. Kot pravnica je nazadnje delala v družinski odvetniški pisarni, za seboj pa ima več desetletij izkušenj v pravosodju. Na položaju veleposlanice ZDA bo nasledila Lyndo Blanchard, ki je po porazu svojega predlagatelja Donalda Trumpa na lanskih predsedniških volitvah oziroma prisegi Bidna na položaj podala odstop. Blanchardova je Slovenijo zapustila januarja letos.
Kupovanje vpliva
Kar druži tako Blanchardovo kot Harpootlianovo, je, da sta ženi vplivnejših mož. Tako kot si je Blanchardova zagotovila stolček v Ljubljani prek premožnega moža, s katerim sta kampanjam Donalda Trumpa donirala okoli 2,3 milijona evrov, tako je tudi Harpootlianova pridobila podporo kot partnerica prej omenjenega Dicka Harpootliana, vplivnega demokrata v Južni Karolini. Dvainsedemdesetletni politik slovi po številnih spornih stališčih in izjavah, ki se ne pričakujejo od člana nominalno bolj liberalne in progresivne od dveh največjih ameriških strank. Kljub temu Harpootlian uživa podporo Bidna, saj ga je senator armenskega porekla tudi javno podprl v internem boju za kandidata demokratske stranke z Berniejem Sandersom.
Jamie Lindler Harpootlian bo s prihodom na Prešernovo cesto 31 postala deseta veleposlanica ZDA v Sloveniji. V primerjavi z večino predhodnikov, ki so bili karierni diplomati, se s Harpootlianovo očitno nadaljuje trend, kjer se položaj v Ljubljani obravnava kot bonbonček za zahvalo političnim in finančnim podpornikom, ne pa več kot pomembna baza za ameriško zunanjo politiko.