Na nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa na ortopedski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je pokazal že nadzor službe za korporativno varnost v UKC. Ta je namreč aprila ugotovila, da je skupina zaposlenih zdravnikov na ortopediji večkrat skupinsko evidentirala svoj prihod ali odhod v ozkem časovnem oknu.
Zdravniki so sicer zanikali kakršno koli zlorabo sistema. Ob odsotnosti videonadzora na omenjeni kliniki v tistem času niso obstajali zadostni dokazi, ki bi potrdili obstoj nepravilnosti in ki bi omogočili identifikacijo in individualizacijo oseb, ki naj bi zlorabili sistem za registracijo delovnega časa.
A za tem je služba za korporativno varnost primerjala evidence prisotnosti in razporede delovnega časa zaposlenih na ortopedski kliniki, ki so jih podali v zvezi z opravljanjem dela pri drugem delodajalcu. Tako so ugotovili, da so bili nekateri delavci po evidenci delovnega časa na ortopedski kliniki prisotni na delovnem mestu, delo pa so dejansko opravljali pri drugem delodajalcu. Tako so ugotovili nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa pri 11 delavcih, med njimi je eden dal odpoved, pri enem je kršitev zastarala. Ostalim zaposlenim pa je UKC izdal devet pisnih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker so omenjeni zdravniki prejemali tudi covidne dodatke, tudi za krizne razmere, za čas, ko naj bi delali na kliniki, a niso, se je zadeve lotil inšpektorat za javni sektor.
Ta je naložil UKC, naj glede ugotovljenih zlorab pri evidentiranju delovnega časa na podlagi razpoložljive dokumentacije ugotovi, ali so javni uslužbenci v obdobju od marca 2020 do marca 2021 v času, ko so bili razporejeni na delo na Ortopedski kliniki in so za to na podlagi razporedov prejeli plačo z dodatki, dejansko delali oziroma koliko ur so dejansko delali in za koliko ur so prejeli dodatke.
Ker po ugotovitvah inšpektorice zgolj na podlagi registrirane prisotnosti začetka in konca dela ni možno šteti za zadostno podlago za preveritev pravilnosti izplačil, je po njenem mnenju nujno za ugotovitev njihove prisotnosti uporabiti druge možne podatke, s katerimi razpolaga UKC Ljubljana - med drugim lahko ugotavljajo prekrivanje ur, obseg opravljenega dela na osnovi zdravstvene dokumentacije, ki je namenjena za obračun zdravstvenih storitev, ali druge dokumentacije. S tem pa lahko vzpostavi tudi zakonito podlago za pravilen obračun plač oziroma zahtevo za vračilo neupravičeno prejetih delov plač.
Inšpektorat je tudi naložil UKC, naj po ugotovitvi o dejansko opravljenem delu preveri tudi, ali so javni uslužbenci prejeli plačilo dela preko polnega delovnega časa in če je bilo takšno plačilo upravičeno. Prav tako naj UKC ugotovi, za koliko ur so ti zdravniki neupravičeno prejeli dodatek za delo v rizičnih razmerah in druge dodatke zaradi epidemije, so za STA pojasnili na inšpektoratu. UKC ima rok za poročanje inšpektoratu o odpravi ugotovljenih nepravilnosti do 3. januarja.
Na UKC Ljubljana so pojasnili, da bo "o zahtevkih za vračilo denarja več znanega, ko bo zaključen nadzor, ki ga je odredilo ministrstvo za javno upravo in bodo znani končni podatki".
Sicer pa na UKC kazenske ovadbe zoper zdravnike niso podali, ker še ni zaključena revizija izplačevanja dodatkov. Ko bo zaključena in če bodo ugotovljeni znaki kaznivega dejanja, bo UKC podal ustrezno prijavo na policijo.
Zadeve so se lotili tudi kriminalisti. Kot so za STA potrdili na Policijski upravi Ljubljana, vodijo predkazenski postopek zaradi suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Ker pa postopek še poteka, več informacij ne morejo posredovati.
