Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) kljub številnim zahtevam in pozivom žal ni imel priložnosti formalno sodelovati pri usklajevanju novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Ves čas so podpirali osnovni težnji zakona: da znanost znotraj proračuna v nekajletnem obdobju doseže primerjalni delež z razvitimi državami EU in da se stabilno financiranje raziskovanja razširi tudi na univerze. Poleg tega predlog vključuje tudi nekatere predloge VSS, so zapisali v sporočilu za javnost.
A predlagatelj zakona ni prisluhnil nekaterim ključnim pripombam sindikata glede vloge in delovanja Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost, starostnih omejitev pri vodenju raziskovalnih skupin, vloge predstavnikov raziskovalnih delavcev v ključnih organih in pri potrjevanju ključnih aktov, glede "odprtega dostopa" do izsledkov javno financiranih raziskav in prostega določanja plač zunaj veljavne krovne zakonodaje.
Spomnili so, da je nekatere pomembne dele zakona, ki so jih v sindikatu večkrat postavili pod vprašaj, zdaj z zelo podobno argumentacijo kritično komentirala tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Mnenje opozarja tudi na 64. člen, ki znotraj javnih ustanov uvaja fleksibilnost plač glede na razpoložljivost finančnega vira.
Opozorilo se povsem ujema z argumentacijo, ki jo je VSS večkrat podal, in sicer, da je plača plačilo za delo, odvisna je od obsega in kakovosti dela, finančni vir pa pri tem ne igra nobene vloge. Služba DZ po navedbah sindikata opozarja, da je določba o dvojnih plačah pravno nevzdržna tako po svoji nomotehnični formi kot tudi po vsebinski utemeljitvi oz. določitvi pogoja za njeno prejemanje.
"V praksi je mogoče pričakovati, da bo največ dvojnih plač tam, kjer je danes največ honorarjev. Te si na univerzah in inštitutih izplačujejo predvsem na aplikativnih področjih, ki imajo boljše možnosti za sodelovanje z industrijo ali pa se tržijo kot lokalni monopol plačnikom iz javnega sektorja," so poudarili.
V sindikatu vztrajajo, da je v javnih ustanovah edino merilo plačila delo, v znanstvenih ustanovah, med katere sodijo tudi univerze, pa mora biti absolutno najbolje vrednoteno ambiciozno znanstveno delo. Te pomanjkljivosti bi bilo smiselno odpraviti z dopolnilom, so še zapisali v sindikatu.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je za STA pojasnil, da ne gre za dvojne plače, ampak za možnost dopolnjevanja plač raziskovalcev na raziskovalnih inštitutih, ki je zelo podobna rešitvam, kot jih poznamo v visokem šolstvu. "Ta možnost, ki se zdaj odpira z novim zakonom, bo tudi odpravila te razlike, ki zdaj nastajajo med plačilom raziskovalnega in pedagoškega dela, v tem primeru v škodo raziskovalnega dela, kjer so plače raziskovalcev v povprečju za 500 evrov nižje kot plače visokošolskih učiteljev," je dodal Štrukelj.
