Svet se sooča z rastjo cen, ki jo pospešujejo pomanjkanje energentov in ozka grla v tako imenovanih dobavnih verigah. Cene se postopoma zvišujejo in v Sloveniji smo letos zabeležili 2,7-odstotno inflacijo. Številka se zdi, glede na posamezne dvige cen, ki smo jim priča, razmeroma nizka. Razlog je v načinu izračuna inflacije, saj se pri tem ne upoštevajo cene vseh dobrin in njihovo povišanje, ampak le nabor določenih dobrin in storitev.
Kako zaznamo inflacijo
Kot je prejšnji teden v sklopu okrogle mize na Banki Slovenije pojasnil Tomaž Smrekar, direktor Statističnega urada RS, imamo ljudje pogosto občutek, da je povišanje cen znatno večje, kot ga nato zaznajo statistiki in interpreti zbranih podatkov. V teh časih je merjenje rasti cen še toliko zahtevnejše, saj so tržne razmere zaradi epidemije močno spremenjene, celotne dejavnosti pa že dlje delujejo v močno okrnjenem obsegu ali sploh ne. Torej, vsak človek ali družina ima izdelan svoj sistem vrednosti ter občuti spremembe v cenah glede na to, katero blago in storitve najpogosteje potrebuje. Tako družina, ki se prehranjuje vegetarijansko, ne bo zaznala podražitve mesa, tisti, ki se vozijo s kolesi, ne bodo zaznali podražitve goriv, tisti, ki se s kolesi ne vozijo, pa ne vedo, da pred pol leta v Sloveniji praktično nisi mogel kupiti novega kolesa.
Varljivi podatki
Zato inflacijo najbolj občutimo, ko se podražijo dobrine, ki jih uporablja večina prebivalstva. A tudi takrat so podatki lahko varljivi. Oglejmo si primer podjetja Petrol, ki je napovedalo, da bo cene elektrike povišalo za 30 odstotkov. Med uporabniki je završalo, a ko se je izrisala celotna slika, se je izkazalo, da šok ob prejetju novega računa ne bo tako hud. Račun za elektriko je namreč sestavljen iz številnih komponent. Poraba električne energije predstavlja le delček (približno tretjino), poleg tega plačujemo še omrežnino, dodatke, prispevke, trošarino in davek. Tako se je izkazalo, da bo na koncu podražitev za Petrolove uporabnike le okoli sedemodstotna, tistim, ki izkoriščajo ugodnosti iz programa zvestobe, pa naj bi se znesek na položnici povišal za manj kot evro.
Plače se višajo hitreje kot cene
Ob tem se moramo zavedati, da so se v Sloveniji v zadnjih letih plače višale znatno hitreje od cen, in le vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo stvari obrnile. Dejstvo je, da je bila jeseni leta 2012, ko so cene goriva nazadnje dosegle rekordne ravni (liter bencina 95 po 1,576 evra), povprečna neto plača v Sloveniji okoli 1000 evrov, danes pa je več kot 1200 evrov. Medtem se je zvišala tudi minimalna plača. Bruto minimalna plača je leta 2012 znašala 763 evrov, danes je 1024 evrov in se bo z novim letom znova povišala.
Primerjava
Višja je torej naša plača, lažje prenesemo breme podražitev. Tako bodo v Avstriji, kjer je povprečna neto plača več kot 2000 evrov, ob podražitvah imeli manj težav kot na Hrvaškem, kjer je povprečni neto zaslužek 940 evrov, ali v Srbiji, kjer je plača le 550 evrov. Razlika se namreč najbolj pokaže v tem, da se v državah z višjimi prihodki povišanje cen zgodi na račun prihrankov, v državah z nižjimi plačami pa na račun sredstev za preživetje. Ne glede na znatno nižje prihodke so si cene dobrin med državami zelo podobne. Opravili smo pregled ponudbe večjih trgovcev po različnih državah (Slovenija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Srbija) in primerjali cene najpogosteje uporabljanih dobrin, kot so olje, moka, sladkor, testenine, riž, sadje, tamponi, plenice, dezodoranti in gorivo.
Najceneje v Srbiji
Ker se cene izdelkov razlikujejo glede na blagovno znamko, smo izbrali cene na spodnjem robu, toliko običajno stanejo izdelki hišnih blagovnih znamk. Iz razpredelnice, ki jo objavljamo, je razvidno, da bomo za enako košarico dobrin v Srbiji odšteli cent ali dva več kot 50 evrov, v naši sosedi, Avstriji, pa kar za polovico več oziroma 74 evrov. V Sloveniji nas cene pripeljejo do končnih 69 evrov, kar nas v tej družbi držav uvršča na tretje mesto, saj so se glede na cene dobrin pred nami znašli tudi Hrvati, čeprav so povprečni prihodki tam znatno nižji kot pri nas (povprečna plača je 940 evrov) in si lahko zaradi uvedbe evra obetajo še nadaljnje podražitve.
Madžarska je bližje
K južnim sosedom tako ne bomo hodili na poceni nakupovanje. S tega zornega kota je od sosednjih držav za nas najbolj privlačna Madžarska, kjer bi za košarico dobrin, ki pri nas stane 68 evrov, odšteli le 57 evrov. A upajmo, da podražitve, ki smo jim priča v zadnjih tednih, ne bodo postale stalnica. Strokovnjaki menijo, da je trenutno obdobje zgolj prehodno in naj bi se že po novem letu začelo umirjati. Ob tem pa se na žalost državljanov strokovnjaki strinjajo, da je za ohranjanje nadzora nad inflacijo najpomembnejše, da se ne povišajo plače.
