“Že od časa razpada nekdanje skupne države predstavlja Balkan eksplozivno točko. Sčasoma se je ta konfliktnost potlačila v latentno stanje, ki se lahko v vsakem trenutku zaostri,” je v uvodnem vprašanju v pogovoru z novinarjem Večernjega lista Denisom Romacem dejal nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Skrbijo ga nerešena vprašanja, ki so bila dolga leta pometena pod preprogo, saj jih je “mednarodna skupnost želela videte kot rešena”. Trenutno so najpomembnejši “konflikti znotraj Bosne in Hercegovine, konflikt med Srbijo in Kosovom, med Severno Makedonijo in Bolgarijo, ter Črna gora in njen odnos s Srbijo,” je prepričan Kučan.
Nekdanji predsednik prav tako ne verjame, da bi Srbija lahko pristopila k Evropski uniji, dokler jo vodi predsednik Aleksandar Vučić. “Razumem pa, zakaj slovenski premier podpira vstop Vučićeve Srbije, saj bi tako iliberalni klub dobil še eno članico,” je dejal Kučan.
Ob tem je izrazil prepričanje, da je največ za pristop k Uniji doslej naredila Severna Makedonija, ki pa se zdaj sooča z blokado Bolgarije, ki nanjo pritiska zaradi vprašanj narodne identitete. “Bolgarija se zdaj kot članica EU počuti močno v svojem nerazumnem odnosu do Makedoncev. Razumne spore je vedno moč rešiti, ne vidim pa, kako je mogoče rešiti nerazumne spore kakršen je ta,” je bil pesimističen Kučan.
Razpad EU bi bil najslabši za male države kot sta Slovenija in Hrvaška
Spori, ki danes vladajo v Evropski uniji, med Madžarsko in Poljsko na eni ter Brusljem na drugi strani, so po mnenju Kučana do neke mere podobni sporom, ki so na plan prišli v zadnjem desetletju Jugoslavije. Gre za spore glede stopnje nacionalne suverenosti. “Mislim da je današnje suverenistično gibanje v Evropi predvsem rezultat izgube solidarnosti. A zveza, kakršna je Evropska unija, brez solidarnosti ne more funkcionirati. To se je pokazalo za časa grške dolžniške krize, še bolj pa v času begunske krize, ki je eden izmed ključnih razlogov za spore med državami višegrajske skupine in Brusljem. /…/ Življenje v skupnosti je mogoče z usklajevanjem skupnih interesov, a takšne pripravljenosti pri teh državah ne vidim,” je dejal Kučan. “Članstvo v Uniji po mojem mnenju vendarle zahteva razumevanje, da del svojih suverenih funkcij države uresničujejo skupaj, kot skupnost. Poskus EU, da postane geopolitični faktor v svetu, zahteva, da se nekatere funkcije suverenih držav prenesejo na skupno raven v Bruselj. Nihče nikogar ne sili, da ostane član Unije, a s sprejemom članstva se sprejmejo tudi nekatera skupna pravila in zakoni.”
Obstaja tudi bojazen razpada EU, meni Kučan. “Poznana je usoda vseh umetnih interesnih povezav. Brez pripravljenosti na notranje spremembe in brez prilagajanja na spremenjene zgodovinske razmere, so razpadle.” To bi bilo najslabše ravno za Slovenijo, Hrvaško in ostale manjše države v Uniji. “Kdo nas bo ščitil, kdo bo jamčil za našo gotovost, če ne bo Unije,” se je vprašal Kučan.
Spori med Slovenijo in Hrvaško so potlačeni, ne rešeni
Nekdanji predsednik je ob tem prepričan, da trenutna retorika o dobrih medsosedskih odnosih s Hrvaško prikriva dolgotrajne spore, ki še vedno tlijo v ozadju. “Mislim, da je dobro, da vprašanje meje trenutno ne vpliva na hrvaško-slovenske odnose. A tu so še vprašanja Nuklearne elektrarne Krško in Ljubljanske banke. Vsi ti problemi so povezani z nasledstvom po razpadu bivše države in vsi smo verjeli, da se bodo sčasoma rešili. Do danes se to ni zgodilo. So zamrznjeni, a niso rešeni, in vsak čas lahko ponovno postanejo vzvod političnih obračunavanj. Izjave naših trenutnih oblasti, da imamo dobre odnose in da nimamo nikakršnih meddržavnih problemov, se slišijo lepo, a prikrivajo pomanjkanje prave volje, da se probleme postavi na mizo in se jih končno, po 30 letih, reši. Ni dobro govoriti, da je vse v redu, ko pa vsi vemo, da ni.”
"Zgrešen" proces privatizacije uničil temelje Slovenije, prihodnost je zdaj v majhnih podjetjih
Kučan je ob tem članstvo Slovenije v jugoslovanski federaciji označil za uspešno, “če vzamemo v obzir, da smo v jugoslovanskih okvirih, z uporabo tedanjih ustavnih mehanizmov, uspeli v veliki meri uveljaviti svoje nacionalne interese.” Na vprašanje, kako komentira zdrs Slovenije iz najuspešnejše tranzicijske države v današnji zaostanek za ostalimi tranzicijskimi državami, pa je prvi predsednik Republike Slovenije dejal, da gre v veliki meri za probleme, ki izhajajo iz napačne gospodarske politike. “Imeli smo dve obdobji velike motivacije in mobilizacije v Sloveniji. Prvič v času osamosvajanja in mednarodnega priznanja, drugič pri vprašanju vstopa v EU. Medtem smo šli skozi zgrešen process privatizacije, v katerem smo razprodali in osiromašili materialne temelje naše suverenosti. Skoraj vsa nekdaj uspešna velika podjetja so propadla ali pa so bila prodana tujcem. Mislim, da je danes prihodnost v majhnih in srednjih podjetjih z visoko dodano vrednostjo, ki so se vključila v mednarodni trg. To je temeljni kamen našega bodočega razvoja.”
