»Draga šola je bila to. Tržna vrednost krave je 1500 evrov in bika 1000 evrov. Poginilo jih je več,« je izpostavil gospodar kmetije, ki ne more razumeti, da so ljudje lahko tako brezvestni in smeti kar odvržejo ob cesti, bodisi med vožnjo iz avtomobila bodisi ko se vozijo z motorjem, kolesarijo ali pešačijo. Pa to niso samo pločevinke, ampak tudi plastenke, različni ovitki od sladkarij in prigrizkov, cigaretne škatlice in drugi drobni odpad. »Najbolj nevarna od vsega je pločevinka. Očitno so bile na travniku ter smo jih med košnjo in nakladanjem razrezali. Travo imamo razsuto v silosu. Čeprav zdaj vemo, da so v krmi kosi kovine, tega ni mogoče prebrati. Problem je tudi, da detektor aluminija ne zazna. To je tako skrito v krmi, da je nemogoče najti. So pa ti kosi ostri kot britvica. Živino bomo s to krmo pitali naprej, saj druge izbire nimamo. Zima je pred vrati, zraslo letos ne bo nič več. Lahko smo pozorni na morebitne kovinske kose, a jih je skoraj nemogoče najti. To je tako, kot če bi iskal iglo v senu.«
Najprej sumili na pljučnico
Zaradi razrezanih delov pločevinke, ki so ostri kot britev, je na kmetiji poginilo več glav živine. Sprva so predvidevali, da je v hlev prišla bolezen. Ker je prizadeta živina težko dihala (sopla) in imela vročino, so sumili na pljučnico. Dopuščali so to možnost, čeprav živina v poznopoletnem obdobju za to boleznijo običajno ne zboleva. Pljučnica se pogosteje pojavi v mrzlem delu leta, pozno jeseni in pozimi.
Največ pločevink na travniku ob cesti
Ko so v krmi našli koščke pločevink, je postalo jasno, da se je govedo porezalo. »Krava oziroma bik krmo s kovino vred požre ter si poreže celoten dihalni in prebavni trakt. Pride do vnetja in sepse, pogin je neizogiben, pomoči ni. Domnevamo, da je imela živina porezan požiralnik, ker ji je še po poginu šla iz gobca krvava pena. Zelo kratek je bil tudi čas od tega, ko smo videli, da je z živaljo nekaj narobe, do pogina. V enem primeru smo imeli pogin v šestih urah, v drugem v manj kot dveh urah. Za sekcijo se nismo odločili, ker bi si s tem naredili samo še dodatne stroške. Ko smo v krmi našli dele pločevink, nam je bilo jasno, kaj nam streže po živini. Krmo smo spravljali z več travnikov, domnevamo, da so bile pločevinke na enem, ki je tik ob cesti. Ko se nam je septembra dogajal pogin živine in smo pločevinke našli v krmi, smo seveda postali na to pozorni. Na travnikih, ki so ob poljskih cestah, pločevink in odpadkov ni. Jih je pa veliko ob lokalni cesti. To zdaj nedvomno vemo in smo jih že tudi veliko pobrali. Ne vem, ali do zdaj tega ni bilo ali pa smo imeli takšno srečo, da jih nismo pobrali skupaj s krmo. Je pa tako, da ko je trava visoka, so pločevinke v njej skrite, in čeprav bi jih pobirali, se lahko zgodi, da bi kakšna ostala. Kljub temu nas je letošnja situacija izučila in bomo v prihodnje bolj pozorni. Prav tako želimo na to nevarnost opozoriti druge kmetovalce, da se jim ne bi zgodilo enako kot nam. Vsake glave živine je škoda. Seveda pa velja tudi poziv tistim, ki smeti brez slabe vesti vržejo kar v jarek, na njivo, travnik ali v gozd. Verjetno se sploh ne zavedajo posledic svojega ravnanja, mi pa smo jih drago plačali.«
