Gre za primer razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice saniranih bank v letih 2013 in 2014 v Sloveniji. V okviru ukrepov, sprejetih v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oziroma delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) proti državi je sprožila sedmerica vlagateljev, ki so mnenja, da niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in sojenja v razumnem roku.
ESČP je ugotovil, da je v primeru razlaščenih vlagateljev prišlo do kršitve 1. člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritrdilo je vlagateljem, da niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije.
Omenjeni člen navaja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti premoženje odvzeto, razen če je to v javnem interesu, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon ter ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava.
Pri ESČP so zapisali, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja. Tak dostop mora biti v praksi zagotovljen, "kakor hitro je to mogoče". Razlaščeni vlagatelji namreč še vedno nimajo zagotovljenega ustreznega pravnega varstva.
