Statistični urad delovno aktivno prebivalstvo beleži na dva različna načina. Zavod za zaposlovanje za izračune upošteva le podatke o redno zaposlenih in samozaposlenih. Okvirček: Iz evidence: Z zavoda za zaposlovanje se je odjavilo skupaj 58.238 brezposelnih, od teh 43.802 zaradi zaposlitve, kar je 3,4 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2020.
Epidemija covida-19 je med nas vnesla strah. Strah za naše zdravje in zdravje bližnjih. Temu se je pridružila tudi bojazen, da bo propadlo gospodarstvo, da bo uničena večina podjetij in bodo številni ostali brez služb. Vlada je sprejela številne ukrepe, se močno zadolžila in med prebivalstvo in gospodarske družbe razdelila več kot 4,6 milijarde evrov. Učinki so vsaj trenutno več kot spodbudni. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v svojem poročilu objavil, da je bila rast v drugem četrtletju 1,9-odsotna glede na prvo četrtletje, medletno pa kar 16,3-odstotna.
Vlada se hvali
Vlada je seveda zadnji podatek izkoristila in ga javnosti predstavila kot nesporen dokaz, da dela dobro. Pustimo ob strani podatek, da BDP še vedno malenkost (0,2 odstotka) zaostaja za ravnmi pred epidemijo in da smo zadolženi kot še nikoli. Veselimo se lahko, da se viša slovenski izvoz, z dodatki in vladnimi darili podkrepljena domača potrošnja in da so podjetniki čas brez dela očitno v veliki meri izkoristili za investicije, ki bodo, upajmo, poganjale nadaljnjo rast. Vse to ugotavlja UMAR v svojem poročilu. Da je vse rožnato, je potrdil nato še podatek o padcu brezposelnosti, ki je prvič po letu 2019 spet padla pod 70.000.
Luknja v podatkih
A zgodba o uspehu je razkrila tudi nenavadno luknjo v podatkih. Kot že rečeno, število brezposelnih znaša 69.000 in je v primerjavi z lanskim letom padlo za 21,4 odstotka. A hkrati z manj brezposelnimi imamo na drugi strani tudi veliko manj zaposlenih. Podatki statističnega urada kažejo, da smo imeli konec leta 2019 862.000 zaposlenih, leta 2021 pa je zaposlenih le še 804.000 Slovencev in Slovenk. Kam je torej odšlo 60.000 zaposlenih Slovencev in Slovenk? Podatki o prejemnikih pokojnin kažejo, da se je število prejemnikov pokojnin povečalo le za 3000, torej s 622.000 na 625.000, zato razlog ne more biti v upokojevanju. Prav tako se kljub epidemiji ni tako znatno povečalo število umrlih. Leta 2020 je umrlo tako »le« 4000 ljudi več kot leta 2019.
Statistika tako in drugače
Za pojasnila smo prosili zavod za zaposlovanje. Iz njihovih odgovorov lahko razberemo, da pri svojih izračunih uporabljajo podatke statističnega urada, ki se nanašajo zgolj na ljudi, ki plačujejo obvezno zavarovanje, torej zaposlene osebe s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas, s polnim delovnim časom ali z delovnim časom, krajšim od polnega, ter samozaposlene. Če pogledamo statistiko, ki beleži vse, ki delajo na takšen ali drugačen način in vplačujejo v državno blagajno, ugotovimo, da se je število zaposlenih v delovnem razmerju zmanjšalo z 827.000 na 781.000. Torej ima 45.000 ljudi manj sklenjeno delovno razmerje, zmanjšalo se je tudi delo prek študentskega servisa, naraslo pa je, kljub izrazito neugodnim pogojem v zadnjih dveh letih, število samozaposlenih.
Luknja v blagajni
Kljub pregledu podatkov je težko ugotoviti, kam je izginilo 60.000 delovno aktivnih Slovencev. Kar je iz vidika financ najbolj zaskrbljujoče, je predvsem, da ko v državno blagajno prispeva 60.000 ljudi manj, se to pozna tudi na BDP in splošni blaginji. Ob minimalni plači 700 evrov v državno blagajno steče še okoli 500 evrov prispevkov in akontacije dohodnine. Ob podatku, da je sklenjenih 45.000 manj delovnih razmerij, to pomeni vsak mesec vsaj 22,5 milijona evrov manj v državni blagajni.
