Zdravje je največja vrednota. Veličina tega se nam je v času korone še bolj približala. Na to, da nam dobro služi, lahko največ vplivamo sami s prehranskimi, gibalnimi in drugimi navadami, nam pravi zdravstvena sila. Informacijski prostor okoli nas je zasičen z besedami: »Človek, da si bolan, si kriv sam. Nezdravo ješ, premalo si telesno dejaven, imaš slabe navade, ne skrbiš za svojo mentalno higieno ...« Seveda temu ne oporekam. A podčrtala bom nekaj, kar ostaja v ozadju in jasno kaže na to, da so naše lastne možnosti (po)skrbeti za zdravje v družbi oziroma svetu, v kakršnem živimo, omejene.
Trajanje življenja, s čimer hodi zdravje z roko v roki, se je v zadnjih desetletjih sicer podaljšalo. Tako lahko otroci, rojeni v Sloveniji od leta 2010 dalje, pričakujejo, da bodo v povprečju dočakali nekaj manj kot 80 let, kar je skoraj deset let več kot pred 50 leti. Zvišuje se tudi povprečna starost ob smrti in znižuje prezgodnja umrljivost, to je umrljivost pred 65. letom starosti. Medicina je pri tem odigrala pomembno vlogo.
Toda kardiovaskularnih bolezni in raka, ki sta glavna »ubijalca«, je vse več. Govorimo že o epidemiji prvega in drugega. Stroka zdravstvenih smeri nam zato ves čas žuga s prstom, naj naredimo »več«. Več sadja, več zelenjave, več sprostitve, več gibanja, več tega in več onega. V nas vgrajujejo, da smo za prej omenjene tegobe krivi sami, in nas, ko to rečejo, takoj soočijo še z dejstvom, da smo v evropskem merilu precej pri vrhu po številčnosti raka in srčno-žilnih obolenj. »To so bolezni slabega življenjskega sloga,« je mantra, ki jo ustvarjajo okoli nas. In res, kot omenjeno uvodoma, ogromno lahko storimo sami, a hkrati enako glasno bi morala stroka povedati tudi, da je za vse več raka in s srcem povezanih težav, sploh v razvitemu svetu, vse bolj kriv (tudi) onesnažen zrak. Pravzaprav Svetovna zdravstvena organizacija onesnažen zrak postavlja celo na prvo mesto povzročiteljev raka in kardiovaskularnih bolezni!
Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje vidimo, da so srčno-žilne bolezni že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih pri nas. Največ smrti povzročita srčni infarkt in možganska kap. Za rakom v Sloveniji letno zboli okrog 15.000 ljudi, umre pa več kot 6000. Ta bolezen je vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah je na drugem mestu. Najpogostejši raki pri nas so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, navaja spletna stran slovenskega registra raka. Nikjer v občilih glavnih zdravstvenih institucij pri nas ni sledu, ali pa so le medle, o tem, kako pomemben dejavnik v tej zgodbi je onesnažen zrak. Ali denimo, da so nevarnosti za naše zdravje tudi drugod. V hrani.
Trenutno smo v Sloveniji priča največjemu odpoklicu živil, odkar imamo samostojno državo. Problem je prisotnost etilen oksida v aditivu za živila E410. Ta aditiv je, ne bom rekla ravno povsod, ker bi bila to laž, ampak marsikje. V okoli 150 živilih, ki jih zelo pogosto uporabljajo slovenska gospodinjstva, med njimi v več kot 50 sladoledih. Seznam še raste.
Naj naštejem, kje vse je sporni aditiv: v številnih mlečnih izdelkih (jogurtih, kefirjih, sladoledih), pijačah, semenih oziroma oreščkih, najbolj zanimivo pa je, da je tudi v veliko živilih z oznako »bio«. Tako so odpoklicani tudi bio sojina krema, bio kokosov napitek, ekološka pijača in seznam se še nadaljuje. Sem vam že povedala, da je etilen oksid rakotvoren, ali kot bi povedal NIJZ: »Etilen oksid ima genotoksične rakotvorne lastnosti, poleg tega lahko vpliva na plodnost in živčni sistem, zato pomeni resno tveganje za zdravje ljudi.«
Ne, nismo za vse krivi oziroma odgovorni sami ali samo mi in očitno bo preteklo še nekaj časa, preden bo skrb za človekovo zdravje stroka naslovila tudi in še posebej s te strani.
Polona Krušec, novinarka
polona.krusec@svet24.si
