Razprava se je vrtela predvsem o vprašanju, kako zaščititi zunanje meje EU in preprečiti nenadzorovan pretok migrantov iz Afganistana. Kot je že pred zasedanjem sporočilo slovensko predsedstvo Svetu EU, naj bi se ministri posvetili predvsem aktualnemu razvoju dogodkov v Afganistanu, zlasti njihovemu vplivu na morebitne migracijske in varnostne razmere za EU, in iskanju skupnega odziva unije nanje. Države članice so namreč odločene preprečiti nenadzorovan pritok migrantov iz Afganistana na zunanje meje EU in s tem ponovitev krize iz leta 2015. Izredno zasedanje je v imenu slovenskega predsedstva EU vodil minister Aleš Hojs.
Iskanje soglasja
Pričakovati je bilo, da bodo ministri na zasedanju sprejeli tudi skupno izjavo. O dogajanju je v živo prek Twitterja poročala dopisnica irskega časnika Irish Times Naomi O'Leary, ki je dejala, da so imeli ministri težave pri doseganju soglasja o skupni izjavi, saj da so nekatere države, vključno z Dansko, Češko in Avstrijo, želele poslati »ostro sporočilo,« s katerim bi migrante odvrnili od poti v EU, da se ne bi ponovilo leto 2015. Nekatere druge države, zlasti Luksemburg, naj nad tako ostro retoriko ne bi bile navdušene. Tako naj bi se luksemburško ministrstvo obregnilo ob izraz »nezakonite migracije,« ki da bi ga morali v skupni izjavi nadomestiti z izrazom »nedovoljene migracije,« kar je v EU tudi sicer že splošno uveljavljeno poimenovanje. Njihov predlog »mehkejše« različice so podprle Belgija, Finska, Nizozemska in Irska. Pravna služba je nato po navedbah O'Learyjeve pojasnila, da je tudi izraz »nezakonite migracije« že uveljavljen, saj se je uporabljal že desetletja. Na koncu so skupno izjavo vendarle sprejeli, v sporočilu pa je ostal trši izraz »nezakonite migracije.«
Po navedbah O'Learyjeve je ključno sporočilo skupne izjave to, da so EU in države članice na podlagi preteklih izkušenj odločene, da bodo s skupnimi napori preprečile ponovitev obsežnih nenadzorovanih nezakonitih migracijskih tokov iz preteklosti, da se torej ne bo ponovilo leto 2015.
Novinarka je na koncu izpostavila še slovenskega notranjega ministra Hojsa, ki naj bi v izjavi za javnost po sprejetju izjave poskrbel za nekaj dvignjenih obrvi. »Na tiskovni konferenci po sprejetju sporazuma je Aleš Hojs, notranji minister Slovenije, ki trenutno predseduje EU, omenil 'posiljevalce' in potrebo po tem, da se jim prepreči vstop 'pod pretvezo' prošenj za azil,« je zapisala.
Kaj so še sporočili v skupni izjavi?
Ministri so se pri tem zavzeli za okrepitev dela pristojnih agencij EU, zlasti evropskega azilnega urada (Easo), agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) in Europola.
Kot je sporočilo ministrov strnila Slovenska tiskovna agencija, je Evropska unija odločena preprečiti nenadzorovan pritok nezakonitih migracij iz Afganistana, pri čemer se je treba izogibati spodbudam za nezakonite migracije. Evakuacija državljanov EU in afganistanskih državljanov, ki so sodelovali z EU in državami članicami, ter njihovih družin, ostaja prednostna naloga in se bo nadaljevala.
Vendar pri tem »ne smemo pozabiti na pomoč ranljivim skupinam. Tukaj so posebej izpostavljene ženske, otroci, starejši, ki jim je potrebno, v kolikor so na poti iz Afganistana, pomagati,« je na novinarski konferenci dejal Hojs. Države članice bodo v ta namen okrepile pomoč mednarodnim organizacijam neposredno v Afganistanu ali v sosednjih državah.
Ministri so se obenem zavzeli za krepitev podpore tretjim državam v regiji, ki gostijo veliko število migrantov in beguncev. »Tem državam je treba pomagati tudi pri zagotavljanju ustreznih sprejemnih zmogljivosti, države članice se bodo prostovoljno odločale tudi za pomoč v obliki trajnih preselitev,« je še dejal Hojs po poročanju STA.
Kar zadeva sporočilo o preprečitvi ponovitve leta 2015, so ministri dodali, da bo EU zato s temi državami sodelovala tudi pri preprečevanju nezakonitih migracij iz regije, krepitvi zmogljivosti upravljanja meja ter preprečevanju tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi.
Pot do skupne izjave po navedbah Hojsa ni bila lahka, razprava pa je bila na trenutke »zelo burna.« »Ampak na koncu smo bili sposobni sprejeti skupno izjavo, kar je v tem trenutku najpomembnejše,« je dejal Hojs.
