Po 22 letih ste opustili fotografski atelje v centru Portoroža in se odločili za župansko kandidaturo. Kaj je botrovalo vaši odločitvi, s kakšnim namenom ste kandidirali za župana?
Čisto spontano se je začelo na facebooku, ko smo želeli formirati neko skupino, v kateri bi si izmenjavali mnenja, kako naj bi se razvijala naša občina. Takrat smo bili v nekem obdobju, ko ni bilo kratkoročnih, da ne govorimo o dolgoročnih planih razvoja občine. Želeli smo delovati bolj proaktivno; ustanovil sem facebook skupino Gibanje Portorož, ki je sčasoma prerasla v politično stranko. Tu se je začela pot, rezultat katere je bil, da so me predlagali za županskega kandidata. Kot človek ozadja, ki želi bolj nuditi podporo, kandidaturi nisem bil naklonjen. Na koncu pa so mi člani stranke izkazali veliko zaupanje, zaradi katerega sem se potem tudi odločil kandidirati.
Letošnji proračun Občine Piran znaša od 30 do 35 milijonov evrov. Kateri so glavni, prednostni projekti, za katere boste namenili večji del proračuna?
Proračun Občine Piran za leto 2021 je vreden 34,8 milijona evrov. Predvideva številne naložbe na področju infrastrukture, stanovanjske politike, družbenega življenja in vsebin za boljšo urejenost bivalnega okolja na ravni celotne občine. Med njimi so urejanje cestne infrastrukture v Fiesi, dvoetažni prizidek OŠ Sečovlje v vrednosti 280 tisoč evrov, rekonstrukcija objekta pri stari osnovni šoli v Svetem Petru. Občina Piran je pred kratkim zaključila tlakovanje in ureditev infrastrukture na Adamičevi ulici v Piranu, na razgledni ploščadi pred Cerkvijo sv. Jurija. Po arheoloških raziskavah, ki so odkrile zidane grobove tik ob cerkvenem zidu, se je opravila sanacija razgledne ploščadi in stopniščne klančine. Kamnite plošče tlakovanja so bile oštevilčene in deponirane. Celotna investicija, od raziskav in projektiranja do izvedbe, znaša približno 180.000 evrov.
Poteka obnova strehe nad skladiščem soli Grando, Občina Piran bo začela tudi priprave za gradnjo vrtca v Luciji, kjer je za pripravo projektne dokumentacije rezerviranih 216.477 evrov. Za prometno ureditev območja pri Osnovni šoli Cirila Kosmača je namenjenih 243 tisoč evrov. Na vrsto bo prišla še izdelava dokumentacije za stanovanjske novogradnje za mlade družine v okolici Parecaga – predvidoma od 18 do 24 stanovanj v velikosti okoli 56 kvadratnih metrov neto bivalnih površin. Za dokončanje pločnika ob Belokriški cesti namenjamo 173 tisoč, za ureditev kolesarske in pešpoti v Strunjanu pa 185.159 evrov. Kar nekaj denarja bomo namenili popravilu in obnovi cestne infrastrukture in tako naprej.
Lansko leto ste zaključili z izgradnjo novega zdravstvenega doma, za to ste namenili 5,25 millijona evrov. Kako vam je projekt uspelo izvesti brez večjih podražitev?
Zdravstveni dom smo dejansko izdelali brez omembe vredne podražitve, povrhu smo od države in Eko sklada dobili povrnjena sredstva v višini več kot milijon evrov. V danem primeru je šlo za dobro načrtovanje projekta in dejstvo, da smo se odločili za montažno gradnjo, kjer so možnosti morebitnih »nepričakovanih« aneksov veliko manjše. Danes imamo izjemen zdravstveni dom, ki nam ga zavidajo tako rekoč vsi. Je tudi energijsko najmanj potraten zdravstveni objekt v državi.
V Piranu je ena glavnih težav, s katerimi se srečujejo tako prebivalci kot obiskovalci, parkiranje. Se mestu v prihodnosti morda obeta kaj več parkirnih prostorov?
Gre za rak rano starega mesta, ki je bilo narejeno v času oslovskih vpreg, ne pa avtomobilov, ki so danes skorajda samoumevni za vsakega polnoletnega družinskega člana. Zato sem kot župan zagnal več projektov, v katerih bomo poskusili na obrobje Pirana umestiti vsaj eno ali dve garažni hiši. Najbolj aktualen se zdi projekt garažne hiše pod piranskim stadionom ter ob nekdanji bencinski črpalki.
V prihodnje boste kot občina veliko stavili tudi na zdravstveni turizem. Kako daleč je dogovor z Medicorjem, da tam postavi svojo bolnišnico?
Bolnišnica je tako rekoč dokončana. To bo velika pridobitev za Piran in njegovo revitalizacijo s pomočjo delovnih mest z veliko višjo dodano vrednostjo. Občina Piran je bila že do zdaj znana po spa centrih in termalnih storitvah, s to komponento pa bo ponudba občine nadgrajena s peto zvezdico – Piran bo postal destinacija zdravstvenega turizma. To bo velika zgodba. O tem ni dvoma!
Velike načrte imate tudi s halami solin med Piranom in Portorožem. Kaj bo nastalo v teh prostorih?
Obnovo strehe skladišča soli Grando smo začeli zaradi stare azbestne kritine, ki smo jo morali odstraniti, saj je predstavljala veliko nevarnost za mimoidoče in uporabnike Granda. Za prenovo strehe smo se prijavili na razpis, s katerim smo se zavezali za umestitev kulturnih vsebin, pogovarjali smo se tudi o javnem pozivu k zbiranju predlogov. Vsekakor bo to širok nabor vsebin – od kulturnih in turističnih do poslovnih.
Med vašimi cilji je tudi revitalizacija starega mestnega jedra Pirana. Kako se boste tega lotili?
Vsi bi radi revitalizirali mesto Piran. Kdo bo naredil prvi korak v tej smeri, je pa drugo vprašanje. Dejstvo je, da ima Občina Piran v lasti veliko nepremičnin, ki bi jih lahko primerno obnovila in tako poskrbela za revitalizacijo mestnega jedra. Vendar Občina Piran že dolgo nima dolgoročne vizije in strategije, ki bi določila razdelitev teh nepremičnin po pravičnem ključu, za stroškovno učinkovitost. V zadnjih dveh letih, tudi zaradi covida, v proračunu ni veliko denarja za ta namen. Stanovanja stojijo in propadajo.
Po Jazbinškovem zakonu so bile nepremičnine, kleti in drugi prostori privatizirani, zdaj jih večinoma zasedajo turistične in gostinske namestitve. Mestna zasnova je uporabniško precej kompleksna z vidika dostopnosti in uporabnosti, zato se domačini selijo in prepuščajo prostor turističnim kapacitetam, bodisi gostincem bodisi zasebnim namestitvam. Nekateri gostinci pa z uzurpacijo javnega prostora med sezono degradirajo javne površine pred lokali z namenom večjega dobička. To je realnost, ki ji ne moremo ubežati. Urejanje tega področja je dolgotrajen proces, ki terja več kot en županski mandat.
Kaj pričakujete od letošnje turistične sezone?
Sezona se je dobro začela in na naše veselje tudi nekoliko prej kot lani. Junija so v hotelih občine Piran zabeležili za kar 80 odstotkov več prenočitev kot junija lani (v vseh nastanitvenih zmogljivostih pa za 60 odstotkov več). V juliju do zdaj pa so hoteli doseči za 15 odstotkov več prenočitev kot lani v istem obdobju. Še posebej nas veseli, da so julijski rezultati le za sedem odstotkov slabši kot leta 2019. Letos se je tudi povečalo število tujih turistov, trenutno jih je toliko kot domačih gostov. Nastanitve so dobro zasedene in obetamo si, da bo tako ostalo najmanj do jeseni.
