Nedeljskih 12 novookuženih in nič preminulih za covidom-19 nakazuje na dokončno umirjanje epidemije v Sloveniji, zaradi česar si mnogi obetajo sproščene poletne mesece. Izkušnje iz lanskega poletja nas napeljujejo k sklepu, da bodo številke vsaj do septembra ostale nizke. Resničnost je na žalost nekoliko drugačna.
Delta (do nedavno poznan kot indijska različica koronavirua) namreč že razsaja tudi po Evropi. Če se lahko kaj naučimo iz izkušnje britanske različice (alfa), vemo, da kar se zgodi na britanskem otočju, ne ostane tam, pač pa se uspešno prenese na celino. Tako kot je britanski sev od primera okuženega posameznika, zaradi katerega si je premier Janez Janša privoščil celo izredno nedeljsko novinarsko konferenco, postal prevladujoča različica koronavirusa pri nas, si podoben scenarij lahko bržkone obetamo tudi z različico delta. Doslej je bilo v Sloveniji potrjenih zgolj 18 primerov različice delta. Z množičnim sekvenciranjem pozitivnih primerov na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano pa je pričakovati bistven dvig števila teh primerov v prihajajočih tednih, saj je že iz manjšega vzorca jasno, da različica kroži med populacijo.
Cepiva delujejo
Kaj o različici vemo do zdaj? Luka Renko iz Sledilnika covid-19 je v telefonskem pogovoru za Svet24 dejal, da so cepiva tudi proti tej različici virusa učinkovita, vendar imajo ustrezno (ne pa tudi popolno) zaščito pred okužbo samo tisti, ki so polno cepljeni. Takšnih je v Sloveniji po zadnjih dostopnih podatkih zgolj 644.393, medtem ko jih je 814.441 prejelo en odmerek. Ker vemo tudi, da gre za bistveno bolj kužno različico virusa, ki se prenaša hitreje in ima večje virusno breme, lahko ugotovimo, da smo v nevarnosti novega naraščanja števila okužb, s tem pa tudi hospitalizacij in smrti.
Daleč od želene precepljenosti
Slovenija beleži vsakotedenski padec števila cepljenj s prvim odmerkom. Cepiv je dovolj, interes javnosti pa zaskrbljujoče nizek.
Primer Združenega kraljestva in Izraela, kjer beležijo hiter dvig števila primerov okužb z različico delta, kaže na učinkovitost množičnega in uspešnega cepljenja starejše populacije, saj – kljub novemu valu epidemije – število hospitaliziranih in umrlih niti približno ne dosega razmer iz prejšnjih valov. Renko zato še enkrat poudarja, da je »edina garancija za dober odziv, da imamo ustrezno precepljenost ogroženih skupin, torej tistih nad 50 let«. V Angliji in Izraelu, kjer različica delta predstavlja večino novih primerov, odstotek cepljenih nad 50. letom znaša okoli 90 %, medtem ko v Sloveniji še najbolj precepljeni deli populacije komaj presegajo 70 %, skupno pa smo daleč od obljubljenih 60 ali 70 %, o katerih so govorili odgovorni na vladi in NIJZ oziroma kar premier Janez Janša in direktor Milan Krek osebno. Da se virus ne zmeni za poletje in visoke temperature, pričajo primeri več držav od Portugalske do Rusije. V Rusiji te dni beležijo eksponentno rast in rekordno število novookuženih ter umrlih v letu 2021. Zaradi naraščanja števila novih okužb z različico delta pa je celotno avstralsko mesto Sydney v dvotedenski karanteni, čeprav so se še nedolgo nazaj pohvalili z nič novookuženimi.
Kampanja cepljenja je medtem na sončni strani Alp več kot očitno v »leru«. »Cepljenje se je zelo upočasnilo, število danih prvih odmerkov vsak teden drastično pada,« opozarja Renko in dodaja, da smo očitno izčrpali bazen tistih, ki so se bili pripravljeni sami prijaviti na cepljenje. Brez aktivnega pristopa, kjer začnemo vabiti in klicati k cepljenju, si Renko težko predstavlja, da bomo ustrezno pripravljeni na morebiten nov val okužb.
Neuspešna kampanja
S trenutnim tempom cepljenja in kampanjo, ki je, bolj kot zadeva preživetvenega pomena za prebivalstvo, na vladi očitno dojeta kot še ena priložnost za delanje uslug prijateljem, kar je vidno iz nerazumne podelitve svetovalne naloge pri kampanji Edvardu Kadiču, ki je pred tem delal v trženju, v zadnjih letih pa se je profiliral kot strokovnjak za govorico telesa. Odkrit podpornik Janševe vlade bo za svoje usluge državi bogatejši za 11.500 evrov, nekaj pa je iz državne malhe kapnilo tudi novemu brezplačniku Domovina, povezanemu s stranko Nova Slovenija, kjer je bil na zadnjo stran natisnjen letak NIJZ z informacijami o cepljenju. Več kot očitno je, da v Sloveniji cepiv ne primanjkuje več, a neporabljeni odmerki služijo kot opozorilo, da se bomo brez ustrezne precepljenosti le stežka izognili novemu valu okužb, ob preobremenjenih bolnišnicah pa tudi novo zaprtje javnega življenja ne more biti izključeno. Po napovedih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi bila lahko različica delta odgovorna za 90 odstotkov vseh novih okužb v Evropski uniji še pred koncem avgusta.
Medtem ko se v Sloveniji na odmerkih nabira prah, revnejše države na svetu še vedno nimajo dostopa do zadostnih količin cepiv. Na Svetovni zdravstveni organizaciji zato svarijo pred novimi izbruhi v Afriki, podobni tistemu, ki mu je bil svet priča v Indiji, ko se je zdravstveni sistem sesul pod težo rekordnega števila novih okužb.
