Kot je v slavnostnem nagovoru izpostavil predsednik vlade Janez Janša, Slovenija polaga velike upe v ljubljansko letališče. Država bo tako podprla nadaljnje načrte upravljalca tudi z izgradnjo železniške povezave.
Premier je poudaril, da je bil nov terminal zgrajen v zahtevnem času epidemije, ko je letalska dejavnost doživljala enega najhujših udarcev v modernem času. "Kljub temu ste imeli vizijo in pogum, vedeli ste, da to ne bo trajalo večno in da bo posijalo sonce. Sonce danes sije in vidimo rezultate tega truda in napora," je zbrane na letališču nagovoril Janša in se zahvalil nemškemu Fraportu, da je investiral v Slovenijo.
Pohvalil je tudi nadaljnje razvojne načrte Fraporta na Brniku in dodal, da jih je država dolžna podpreti in nadgraditi. Zato je vlada, kot je napovedal, trdno odločena, da poskrbi tudi za železniško povezavo med letališčem in Ljubljano.
Janša je prepričan, da je terminal investicija, ki dejansko ustvarja spremembe in ki bo bistveno prispevala h krepitvi blaginje v Sloveniji v prihodnosti, še posebej če bo uresničen začrtan nadaljnji razvoj. Ob tem je dodal, da so napovedi odpiranja novih letalskih povezav z ljubljanskim letališčem zelo obetavne.
"Računamo, da bo letališče služilo ne le turizmu ampak nasploh slovenskemu gospodarstvu in državi, tako v naslednjih mesecih, ko bo Slovenija vodila Svet EU kot tudi v prihodnjih letih, v času, ko se potovanja spet odpirajo, restrikcije padajo in ko upamo, da je epidemija večinoma stvar preteklosti," je izpostavil Janša.
Gradili slabi dve leti
Poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir je spomnil, da je imela ideja o novem terminalu že dolgo brado. Prvi načrti so bili narejeni že kmalu po letu 2000, vendar je začetek gradnje vedno nekaj preprečilo in ga premaknilo v prihodnost, enkrat je bila to gospodarska kriza, drugič težave Adrie Airways.
"Z novim lastnikom je naša družba leta 2015 dobila strateškega vlagatelja, ki se je zavezal h kontinuiranemu in dolgoročnemu razvoju letališča," je izpostavil Skobir. Kot je pojasnil, so kmalu sprejeli odločitev o gradnji terminala in pristopili k izvedbi. Po 23 mesecih od začetka del je nov terminal zgrajen. "Letališče tako dobiva novo, sodobno podobo," je poudaril Skobir.
Promet se bo vrnil
V času pandemije in po stečaju nacionalnega letalskega prevoznika je Skobir prejel veliko vprašanj, zakaj gradijo. "Nadaljevali smo, ker svoj posel poznamo in verjamemo vanj," je dejal. Pojasnil je, da je epidemija res pretresla dejavnost, vendar pa svet potrebuje letalski promet, zato bo ta znova zaživel. "Svetovna aviacija se bo delno preobrazila, ampak promet se bo vrnil," je dejal.
Z investicijo so nadaljevali tudi zato, ker, kot je poudaril Skobir, verjamejo v turistično, gospodarsko in tržno vrednost Slovenije ter ker Slovenija potrebuje letalsko povezljivost, ki jo omogoča letališče. "Nadaljevali smo tudi zato, ker je treba letališko infrastrukturo načrtovati in graditi na dolgi rok. Rast prometa bomo tako pričakali pripravljeni," je izpostavil.
Trenutno redni leti le na sedem destinacij
Skobir je po odprtju terminala v izjavi medijem izpostavil, da zanj pomeni veliko olajšanje in srečo, da so po dolgih letih želja vendarle prišli do cilja. "Sedaj nas čaka malo bolj trda naloga. Terminal je treba napolniti, spraviti v življenje, odpraviti vse pomanjkljivosti, ki se bodo videle tekom operiranja, ampak smo optimisti," je dejal.
Trenutno z letališča redno leti sedem prevoznikov na sedem destinacij, drugi bodo svoje linije vzpostavili julija. Kot je povedal Skobir, zaenkrat kaže dobro, nekoliko se zaradi novega seva covida-19 zamikajo le povezave z Veliko Britanijo. Posebej dobro pa kaže na področju čarterskih prevozov, kjer pričakujejo celo številke iz predkoronskega leta 2019. "Slovenci neizmerno čakajo na potovanja," je pojasnil.
Priložnosti za tovorni promet
Kar se tiče nadaljnjega razvoja letališča je povedal, da poleg potniškega prometa, ki ga želijo vrniti na nekdanjo raven, največ razvojnih priložnosti vidijo v tovornem prometu. V zadnjih desetih letih je okoli letališča zraslo veliko logističnih in proizvodnih objektov. Trenutno imajo na letališču v načrtu dva velika logistična projekta, o katerih bo odločitev padla v kratkem, in sicer na področjih ekspresnih pošiljk in običajnega tovornega prometa.
"Če se bodo načrti uresničili, bo imel tovorni promet največje in najhitrejše možnosti razvoja," je prepričan Skobir. Kot je pojasnil, je tovorni promet tudi utrpel najmanj negativnih posledic epidemije na področju letalstva. Odvijal se je dokaj redno, sedaj pa celo skokovito raste.
Odvisni tudi od razvoja železniških povzeav
Tudi zaradi tovornega prometa bi bila dobrodošla vzpostavitev železniške povezave do letališča, ki jo je napovedal premier. Kot je povedal Skobir, si želijo uresničitve pretekle ideje, ko je bilo predvideno, da se bo gradila hitra železnica, tako imenovani deseti koridor iz Ljubljane, mimo letališča in naprej proti Jesenicam ter Avstriji.
Pred temi leti so se ti načrti spremenili. Tako je sedaj načrtovana železnica od Kamnika do Brnika in naprej v Kranj, kjer bi se končala. Takšna povezava bi bila namenjena predvsem lokalnemu prevozu, ne pa tovoru in mednarodnim potnikom, je opozoril Skobir in dodal, da bi bilo strateško pametneje zgraditi deseti koridor. Trenutno se ob količini prometa to morda ne zdi smiselno, vendar, kot je izpostavil, se takšna infrastruktura, tako kot terminal, gradi za naslednjih 30, 40 let.
