Jezi jih, da o nameri Panvite niso bili pravočasno obveščeni, prav tako se bojijo, da bi se iz hleva širil smrad. Panvita je sicer načrte o gradnji hleva predstavila občinskim svetnikom in članom občinske uprave na eni izmed preteklih sej, tokrat pa so projekt na izrednem zboru vaščanov podrobno predstavili še prebivalcem Ocinja in zahodnega dela Serdice. »Kdo nam lahko zagotovi, da se iz hlevov ne bo širil smrad?« je bilo vprašanje, ki so ga udeleženci izrednega zbora največkrat zastavili predstavnikom Panvite. Kot je poudaril Branko Virag, direktor Skupine Panvita, bo hlev zgrajen po najnovejših standardih in z najnovejšo tehnologijo, zato je strah pred smradom odveč. »Gre za trimilijonsko investicijo. Neodgovorno bi bilo, da bi si privoščili investicijo, ki ne bi imela najboljše tehnologije in ne bi sledila predpisanim standardom. Če ne bomo upoštevali vseh pogojev, smo v prekršku, tega pa si zagotovo ne moremo privoščiti,« je vznemirjene vaščane miril Virag. Skupini Panvita sicer ni bilo treba zaprositi za študijo presoje vplivov na okolje, saj ne bodo redili več kot 900 svinj in zato ne presegajo zakonskih mej, so pa morali opraviti postopek predhodne presoje vpliva na okolje. Zaradi pomislekov vaščanov glede širjenja smradu namerava Panvita peljati na ogled manjšo skupino prebivalcev obeh vasi v Avstrijo, kjer bi si ogledali podoben hlev.
Občinski prostorski načrt omogoča gradnjo hleva
Vaščani se bojijo tudi, da bi se zaradi hleva njihovim nepremičninam zmanjšala tržna vrednost. Kot je povedal Virag, nikakor ne želijo poslabšati bivalnih razmer tam živečih, zato bodo naredili vse, kar jim najnovejša tehnologija omogoča, da se to ne bo zgodilo. Vaščane je zmotilo tudi to, da je občina dovolila gradnjo tovrstnega hleva. Kot je pojasnil župan Rogašovcev Edvard Mihalič, ni občina tista, ki bi izdajala gradbeno dovoljenje za hlev. Prav tako je bilo leta 2016 z občinskim prostorskim načrtom sprejeto, da se lahko na parcelah, ki so v lasti Panvite, izvaja kmetijska dejavnost. »Na tej lokaciji smo prisotni že od leta 1954. Tu so stali hlevi, v katerih smo do poznih 90. let redili goveje pitance,« je dodal Virag.
Hlev bo zgrajen po najnovejših standardih
Gradnja hleva za plemenske svinje se bo po pridobitvi ustrezne dokumentacije kljub nasprotovanju vaščanov začela, predviden začetek del je konec leta 2022. Hlev bo namenjen za rejo 420 plemenskih svinj, po dopolnjenih petih kilogramih teže pa bodo pujske, ki se bodo tam skotili, preselili na lokacijo Hodoš - Šalovci, kjer sta že dva prazna perutninska hleva, potrebna prenove. »Zaradi biovarnosti želimo podobne hleve v prihodnje razpršiti na vsaj sedem lokacij v Pomurju,« je povedal direktor Panvite. V Ocinju bosta postavljena dva med seboj povezana hleva, razdeljena na črpališče, prasilišče in pripustišče. Poleg hleva, v katerem bodo plemenske svinje in majhni pujski, bo stala še zbiralnica gnojevke, ki bo v celoti zaprta. »Gnojevka se bo zbirala v kanalih pod hlevom, od tam bo tekla do zbiralnika. Sistem je popolnoma zaprt, tudi deževnica ne more priteči vanj. S traktorji se bo nato gnojevka po posebnih ceveh prečrpala v cisterno za gnojevko, izpustili jo bomo 15 centimetrov globoko v zemljo. V okolici imamo namreč v lasti 110 hektarjev zemlje,« je pojasnil Darko Lukač iz Skupine Panvita, ki je odgovoren za investicije in vzdrževanje. Pri vsakem objektu bo stal hladilni stolp, s katerim bodo ohlajali prostore. V objektu, kjer bodo mladiči, bo centralni sistem ogrevanja, sicer pa bodo gretje zagotavljali s talnimi ploščami. V objektih bodo tudi vodni filtri, ki bodo vsrkavali prah in amonijak, da se smrad ne bo širil v okolico. Gradnja bo modularna, z betonskimi temelji in leseno streho.
