Pritožbena seja

Ujet pri lobiranju za Izolski otok

S.S.
28. 9. 2020, 21.00
Deli članek:

Sodišče o obisku Janeza Zemljariča pri ministru Zdravku Počivalšku.

Bobo
V času, ko je vodil slovensko vejo Udbe, je veljal za človeka, ki nikoli ne spi ...

Upravno sodišče bo prihodnjo sredo obravnavalo pritožbo lobista Janeza Zemljariča na ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da je bil njegov obisk pri ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku nedovoljeno lobiranje.

Zgodba sega v leto 2016, ko je fotograf revije Reporter pred gospodarskim ministrstvom v objektiv naključno ujel Zemljariča, ki je takrat ministru Počivalšku predstavljal zamisel o polmilijardnem projektu Izolski otok. Na prvem sestanku je zaposlenim izročil vizitko podjetja Eti-Par, na drugi sestanek pa je prišel z mapo podjetja Gorenje projekt.

Brez pooblastil ...

Kot je ugotovila KPK, Zemljarič ni imel pooblastil za zastopanje nobenega od teh dveh podjetij, prav tako ni registriran lobist – zato so njegovo dejanje označili za nezakonito. Minister stika ni ne odklonil ne prijavil KPK. Toda komisija svojih ugotovitev ni smela javno objaviti. To jim je namreč prepovedalo upravno sodišče zaradi tožbe Počivalška, ki je objavo vsaj začasno ustavil, češ da mu bo z objavo povzročena nepopravljiva škoda.

Na očeh javnosti ...

Vrhovno sodišče je nato ugodilo pritožbi KPK in dovolilo objavo ugotovitev, saj Počivalšek ni dokazal, da mu bo z objavo storjena težko popravljiva škoda. Letos pa je upravno sodišče zavrnilo tožbo proti KPK. Ugotovilo je, da je Počivalšek opravljal funkcijo, ki je izpostavljena nadzoru državnih organov ter kritikam medijev in laične javnosti, in bi moral zato tudi predložiti konkretne dokaze, ki bi potrjevali, da mu je bila storjena nepopravljiva škoda.

Še pomnite, tovariši ...

Janez Zemljarič seveda ni kdorkoli. Na začetku sedemdesetih let je bil direktor Kliničnih bolnišnic Ljubljana, ki so se pozneje preimenovale v Klinični center Ljubljana, zato še vedno velja za glavnega posrednika ne samo v poslih v zdravstvu, ampak tudi pri medsebojnih sporih med zdravniki. Od leta 1973 do 1978 je bil načelnik SDV Slovenije, nato dve leti republiški sekretar za notranje zadeve, naslednja štiri leta je vodil izvršni svet (slovensko vlado), nazadnje pa je bil od leta 1984 do 1989 podpredsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije.