Ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida-19, smo vse sile in denar vložili v to, da kupimo čim več ventilatorjev in zaščitne opreme. Predvsem pri ventilatorjih se je zgodba o nabavi zapletla do nerešljivosti. Najprej jih ni bilo, nato smo jih kupili preveč in jih vračali, potem pa ugotovili, da je večina kupljenih neprimerna. Epidemijo smo razglasili marca, koliko ventilatorjev smo imeli takrat, je minister za gospodarstvo pojasnjeval na tiskovni konferenci junija. Kot je povedal, naj bi nas izkušnje iz prvega vala marsikaj naučile in je zdravstveni sistem zdaj bolje pripravljen. Upajmo.
Zmogljivosti
Res je, da je glede na število potrjeno okuženih zdaj v bolnišnicah manj ljudi, kot jih je bilo prvem valu, tudi število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, je manjše. A je ta mesec začelo skokovito naraščati. Po besedah dr. Bojane Beović je ta skok večji, kot je stroka pričakovala, in vse bolj se zdi, da se bomo težko izognili nepriljubljenim ukrepom. Vse je seveda odvisno od zmogljivosti slovenskega zdravstva. Torej od tega, koliko bolnišničnih postelj je na voljo, koliko ventilatorjev, in predvsem, ali imamo dovolj zdravnikov in medicinskih sester.
Bolnišnice se organizirajo same
Da bi dobili pregled zmogljivosti zdravstvenega sistema, smo se obrnili na ministrstvo za zdravje, od koder pa so nam odgovorili, da ne razpolagajo z natančnim številom postelj, ki so na voljo za bolnike s covidom. Prav tako ne vedo, koliko zdravnikov je na voljo. Kot so nam povedali, se bolnišnice interno reorganizirajo glede na epidemološko situacijo. »Covid-19 bolnišnice sprejemajo bolnike v prvi fazi po vrstnem redu: UKC Ljubljana, UKC Maribor, Klinika Golnik, SB Celje, SB Novo mesto, SB Murska Sobota, in sicer ko je ena bolnišnica 70-odstotno zasedena, začne bolnike sprejemati naslednja bolnišnica po predvidenem vrstnem redu, lahko izjemoma tudi po drugem vrstnem redu zaradi velikih lokalnih potreb. Koordiniranje razpoložljivih virov poteka med vsemi ključnimi deležniki (strokovna skupina, izvajalci zdravstvene dejavnosti in ministrstvo za zdravje),« so nam zapisali v odgovoru. Ker se razmere tako hitro spreminjajo, menda natančnega števila medicinskih ekip, ki so trenutno na voljo, ne ve nihče. Razpoložljive vire bi po napovedih dr. Tomaža Gantarja morali začeti beležiti v preteklem tednu, a podatki še niso znani.
Dispečerski center
Stroka se strinja, da bosta pri spopadanju z razmahom epidemije in izrabo razpoložljivih virov bistveni komunikacija in koordinacija. Da bi slednjo lahko izboljšali, je razbrati iz izjave dr. Aleša Rozmana, direktorja univerzitetne klinike Golnik, ki je povedal, da si prizadevajo, da bi zaživela posebna koronska dispečerska služba na državni ravni, ki bi imela ves čas pregled nad številom prostih postelj v različnih bolnišnicah. »Ob vsaki potrebi po hospitalizaciji bolnika, okuženega z novim koronavirusom, bi poklicali dispečerja, ki bi povedal, v katero bolnišnico lahko bolnika namestimo. To idejo smo predstavili na zadnjem sestanku pri ministru za zdravje, ni pa še vzpostavljeno. Na ministrstvu je, da to organizira,« je dejal Rozman. Ko smo ministrstvo povprašali, ali bodo željo zdravnikov upoštevali, nismo dobili konkretnega odgovora.
Kje najti medicinske sestre?
Delo intenzivnih enot usmerja član strokovne skupine, priznani zdravnik Marko Noč. Kot je pojasnil pred kratkim, je v državi dovolj medicinskih ventilatorjev in tudi postelj v bolnišnicah, težava pa je in bo pomanjkanje medicinskih sester. Po analizi, ki so jo opravili na Pop TV, je v Sloveniji ta čas na voljo 171 intenzivnih postelj, ventilatorjev pa kar 394. A pozor, po standardih za 24-urno letno oskrbo bolnika na intenzivni negi je potrebnih pet medicinskih sester, kar pomeni, da bi za oskrbo desetih bolnikov s covidom na intenzivni negi potrebovali 50 medicinskih sester, česar pa ne premore nobena intenzivna enota v Sloveniji. Kot je nedavno povedal Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC, lahko del osebja sicer preselijo od drugod, vendar so potrebni znanje in izkušnje, saj gre za bolnike, pri katerih so mogoči zapleti. Zakaj je to velika težava, je opozoril Dušan Vlahović, vodja Oddelka za respiratorno terapijo UKC Ljubljana, ki je na družbenem omrežju Twitter objavil: »Zdravnikov in medicinskih sester se ne da kar kupiti tako kot ventilatorje. Enote za intenzivno terapijo so pri nas zasedene skoraj 90-odstotno. Tudi če ukinemo vse redne dejavnosti, teh enot ni možno izprazniti čez noč in ni možno delati brez njih.« Vsi zdravniki tako izpostavljajo, da je zaradi omejenih zmogljivosti nujno spoštovati ukrepe, ki jih predlaga stroka, saj lahko le tako preprečimo sprejemanje vedno strožjih ukrepov.
