Zaradi protikoronskih omejitev zbiranja se je tokrat Parada ponosa odvila v obliki 10 manjših shodov. Udeleženci so na pohod krenili z Metelkove, posamezne skupine pa so bile opremljene z dežniki v različnih barvah, s katerimi so na cilju, Trgu republike, oblikovali mavrico, ki simbolizira skupnost LGBTIQ+.
Tam so se zvrstili tudi govori, v katerih so bili med drugim kritični do vlade, ki, kot so zapisali tudi v sporočilu za javnost, posnema neokonservativne evropske države, kjer se krepi tudi izražanje sovraštva proti skupnosti LGBTIQ+. Krepitev represije pa se po njihovih navedbah odvija "sočasno z napadom na osnovne gradnike demokracije, kot so svoboda medijev, delitev oblasti, svoboda zbiranja in transparentno organizirane volitve".
Pravnica in raziskovalka Barbara Rajgelj je ob tem izpostavila, da "se ne smemo pustiti prepričati, da je vulgarnost drugo ime za neposrednost, kraja za iznajdljivost in cinizem za manjše zlo. Za prostaštvom, nevednostjo in provokacijo ni ničesar: kdor ne ve, ne more razumeti, kdor ne zna, ne more rešiti, kdor kriči, ne more slišati in kdor laže, tudi krade," je navedla in dodala, da je "sila ljudi, ki vztrajno hodijo in zahtevajo enakost, neustavljiva".
Podobno je izpostavila pisateljica Nika Kovač, ki je prav tako spomnila na posege vlade tudi na drugih družbenih področjih in dodala, da skupnost LGBTIQ+ zmore "iti z dvignjeno glavo naprej, ko jo pohodi večina, vstati, ko vsi mislijo, da bodo ostali na tleh, se povezati v trenutkih, ko je to pomembno in vztrajati pri svojem in ne nehati".
Vodja društva Legebitra Lana Gobec pa je izpostavila, da sprejeta zakonodaja, ki je prinesla več pravic skupnosti in prepovedala diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, še ne pomeni, da se diskriminacija ne dogaja. "Prehojena pot nas je naučila tudi, da se spremembe ne dogajajo čez noč. Traja, da se spremeni zakonodaja, še dlje pa traja, da se spremeni večinsko mišljenje v družbi. In ne, nismo še na cilju," je izpostavila.
Povorka je s Trga republike krenila proti Prešernovemu trgu, kjer so udeležence nagovorili še pisateljica Suzana Tratnik, glasbenica Nina Hudej in režiser Jaša Jenull, sicer viden aktivist tudi na petkovih protivladnih protestih. Parada ponosa se bo sklenila na Metelkovi. Zaključne govore bodo imeli aktivistka Ada Černoša, Luka Kristić iz Mladinskega kulturnega centra Maribor in avtorica Neža Oder.
Parada ponosa 2020 je sklepno dejanje letos nekoliko drugačnega Festivala Parada ponosa. Izjemoma letos poteka septembra, a svoj seznam zahtev so v obliki političnega sporočila organizatorice predstavile že v juniju, mesecu ponosa, ko je skupnost LGBTIQ+ z ulično akcijo pitja radenske obeležila spomin na dogodek, ki je bil povod za prvo organizirano parado ponosa pri nas.
Paradni dan se je sicer začel dopoldne z bazarjem in Živo knjižnico.
