Kaj plačamo, ko za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina odštejemo en evro? Prodajna cena brez dajatev znaša zgolj 38 centov, ostalo predstavljajo trošarine (38 centov), davek na dodano vrednost (18 centov), taksa na ogljikov dioksid (štiri cente), prispevek za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije (en cent) in dodatek za zagotavljanje prihrankov energije (0,7 centa). Za dizel je računica bolj ali manj podobna, le prodajna cena je malo višja, trošarina pa nekoliko nižja.
NIŽJE PRODAJNE CENE, PA TUDI TROŠARINE
Kar zadeva opevani en evro na liter, pa se ima zanj povprečni Janez ravno toliko zahvaliti globalnemu naftnemu trgu kot nadpovprečnemu Janezu (Janši). Desetega marca, preden je prisegla nova vlada, je cena litra 95-oktanskega bencina brez dajatev znašala 45 centov ali sedem centov manj kot 28. julija. V vmesnem času je padla na rekordno nizke številke, 5. maja je tako znašala zgolj četrt evra na liter ali pol manj kot leto prej. V spomladanskih mesecih je tako vlada pravzaprav dvignila ceno trošarin, preden jo je z junijem spustila na predkrizno raven in naposled vendarle pod njo.
Še leta 2012 smo za liter 95-oktanskega bencina plačevali več kot 1,5 evra, nižje cene kot zdaj pa so bile nazadnje ob izbruhu gospodarske krize leta 2009. Cene nafte se po koronašoku počasi, a vztrajno stabilizirajo. Ko se je svetovno gospodarstvo letos ustavilo in je ponudba naenkrat znatno presegla potrošnjo, je na primer cena ameriškega črnega zlata dosegla negativno ceno, kar pomeni, da so tisti s sodčki nafte plačevali kupcem, saj je zmanjkovalo prostora za skladiščenje presežkov. Hrbtna stran padca cene, ki je za večino navadnih smrtnikov dobrodošla, pa so ekološke posledice te spremembe.
REBALANS SREDSTEV OKOLJSKEGA SKLADA
Tako za gospodarstvo kot za slehernika je ključen faktor pri izbiri goriva cena. Padec njihovih cen pomeni, da je prehod na bolj okolju prijazno obliko energije manj verjeten, temu pa je zdaj še dodatno pripomogel rebalans Eko sklada. Ta okoljski javni sklad od leta 2008 nudi subvencije in (nepovratne) kredite za posameznike, gospodarstvo in javni sektor. Vlada odločitev utemeljuje z dejstvom, da je prišlo do sprememb programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023, predvsem pa je zaradi epidemije prišlo do občutnega znižanja porabe energije in s tem do upada prilivov sredstev od prispevka za učinkovito rabo energije. Po besedah direktorice sklada Mojce Vendramin bo ta upad znašal tudi do deset odstotkov.
REBALANS EKO SKLADA
Za subvencioniranje nakupa hibridnih in električnih vozil, kot tudi tistih na plin, bo namenjenih šest milijonov evrov oziroma štiri milijone manj. Poudarek: Vlada ohranja ceno ne glede na pocenitve in podražitve nafte na globalnem trgu. Cifra: 38 centov znaša prodajna cena za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina brez davkov in trošarin.
Rebalans pomeni, da so sredstva za finančne spodbude znižana; za subvencioniranje nakupa novih vozil za prevoz potnikov bo namenjenih šest milijonov evrov oziroma štiri milijone manj kot prej, za nakup okolju prijaznih komunalnih vozil bo na voljo 600 tisoč evrov namesto enega milijona, kolikor je bilo v prejšnji shemi. Trajnostna lesena gradnja je tako rekoč izbrisana z liste prioritet, saj se ji bo namenilo zgolj 1,6 milijona evrov ali 84 odstotkov manj. Za naložbe podjetij v trajnostno mobilnost pa bo namesto štirih milijonov evrov na voljo le približno 130 tisoč evrov. Vendraminova nam je sicer dejala, da »ni velike drame«, kajti gre za enoleten izpad, kot pravi, pa imajo tako ali tako še preveč dela z vlogami.
Takšnih voznikov in voznic, ki ne plačujejo za gorivo, je sicer vse manj. Električnih avtomobilov je bilo v letu 2019 prodanih 584, kar sicer še vedno pomeni le 0,69 odstotka vseh prodanih osebnih avtov. Gosti se tudi omrežje električnih polnilnic, ki jih postavlja med drugim Petrol. Družba, katere največji lastnik je tako ali drugače država, tudi sama v minulih letih spreminja poslovni model, tako da je v prvih treh mesecih tega leta manj kot 50 odstotkov dobičkov ustvarila iz prodaje naftnih derivatov.
BOJ PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM NA ČAKANJU
S koronakrizo se pojavlja resna grožnja, da bomo spregledali še večjo krizo, tisto podnebno. To smo lahko videli tudi na nedavnem vrhu Evropske unije, kjer so pogajanja o (ne)povratnih sredstvih za okrevanje zasenčila dejstvo, da so sredstva za boj proti podnebnim spremembam bila med pogovori znatno okleščena. Resne posledice bomo čutili šele, ko bo prepozno.
