Roku Snežiču, svetovalcu predsednika vlade Janeza Janše, grozi izguba doktorskega naziva v Sloveniji. Njegova doktorska naloga se je zaradi suma, da gre za plagiat, znašla pod drobnogledom senata Nove univerze iz Nove Gorice, kjer je Snežič pred desetimi leti doktoriral s področja davkov. Če bo senat sum potrdil, bo Snežiču odvzel znanstveni naslov.
Začetek postopka, v katerem se bo ugotovilo, ali Snežič izpolnjuje pogoje za odvzem znanstvenega naslova, je predlagal dr. Jernej Letnar Černič, dekan Evropske pravne fakultete. Tako se je odločil po tem, ko je naročil pregled besedila Snežičeve doktorske naloge z antiplagiatorskim programom. Če bo senat menil, da je dekanov predlog formalno utemeljen, bo imenoval tričlansko strokovno komisijo, ki ga bo še vsebinsko preverila. To mora storiti v tridesetih dneh.
Na Evropski pravni fakulteti dodatnih pojasnil o zadevi ne dajejo. Zaradi zagotavljanja poštenosti postopka ga do zaključka ne bodo več komentirali. Rok Snežič nam na vprašanje, ali je seznanjen s postopkom, ki ga obravnava senat Nove univerze, ni odgovoril.
Mentorju doktorata posojal denar
Snežič v javnosti že nekaj let nastopa kot »doktor davčnih utaj«. Vzdevek je pridobil leta 2010, ko je na Evropski pravni fakulteti doktoriral z nalogo »Primerjalno pravni prikaz obdavčitve nepremičnin in utaje davčnih obveznosti s poudarkom na ustavno pravnem vidiku v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije«.
Nalogo je izdelal pod mentorstvom dr. Jurija Toplaka, njegovega dobrega prijatelja, ki je Snežiču v istem času pomagal tudi v postopku pred finančno upravo (Furs). Davčni inšpektorji so takrat ugotavljali visok razkorak med prihodki, ki jih je uradno prijavil Snežič, in njegovo osebno porabo. Snežič se je branil, da je ravno v tistem času na veliko posojal denar prijateljem in znancem. Kot dokaz je predložil njihove izjave. Med njimi je bil tudi Toplak, ki se kot edini ni odzval na zahtevo Fursa k dopolnitvi izjav z opisom in podatki ter verodostojnimi dokazili o prejemu in vračilu denarja.
Šest let pozneje so se pojavili prvi sumi, da je Snežičev doktorat plagiat. Na Evropski pravni fakulteti so namreč že takrat prejeli prijavo, ki je na več straneh dokazovala, da je Snežičev doktorat v velikem delu prepis nekega drugega dela iz let 2006 in 2007. Vsi viri in literatura namreč izhajajo iz obdobja pred tem. Kot datume vpogledov na posamezne spletne strani je Snežič navajal leto 2006 ali celo 2003, čeprav takrat še ni mogel pisati doktorskega dela, saj je šele leta 2008 opravil magisterij.
»Delo, ki ne more biti znanstvena monografija«
Prijava, ki so jo pridobili v uredništvu Necenzurirano.si, je Snežiču očitala, da v celotni doktorski nalogi ni postavil ene same hipoteze in izvedel kakršnekoli raziskave. Šlo je za delo, ki po oceni prijavitelja sploh ne more biti znanstvena monografija:
- Za prva štiri poglavja, ki zajemajo uvod, opise ureditve obdavčitve nepremičnin ter opredelitev pojmov davčna morala in davčna utaja, je porabil 120 strani, za preostalih pet poglavij pa le 25 strani. Eno od poglavij obsega le eno samo stran.
- V naslovu je Snežič navajal ustavno-pravni vidik, ki ga v samem delu ni obdelal. Še več, ustavo navede le enkrat, in še to napačno.
- Pomanjkljivo, zavajajoče ali celo nepravilno naj bi citiral vire. Snežič je tako navedel 213 različnih del in 30 različnih virov, a pomembnega dela te literature in virov sploh ni uporabil v nalogi. Pod literaturo niso navedeni spletni viri.
- Posamezni odstavki se podvajajo.
- V delu naj bi bile številne napake. Pri poglavju o Srbiji navaja zakone iz časa Zvezne republike Jugoslavije, ki je prenehala obstajati leta 2003. Pri poglavju o utajah DDV pa namesto o Sodišču EU govori o Sodišču evropskih skupnosti, ki od Lizbonske pogodbe leta 2007 ne obstaja več. Ko omeni projekt posodobitve zemljiškega katastra v Sloveniji, navede, da bo zaključen do konca leta 2007, čeprav bi v času pisanja že moral vedeti, da se je končal.
- V poglavju »Utaje DDV pri nepremičninah in predlogi sprememb zakona o DDV« ni mogoče zaslediti predlogov glede sprememb zakona o DDV.
- Celotno delo vsebuje eno samo sliko in samo štiri tabele.
- Na skoraj vsaki strani so slovnične ali oblikovne napake.
Jambrekova univerza odloča o doktoratu Janševega svetovalca
Leta 2017 so na Evropski pravni fakulteti Snežiču stopili v bran. Kot so pojasnili, takrat »po pregledu dokumentacije niso ugotovili tolikšnega ujemanja z drugimi besedili, ki bi narekovalo odvzem doktorskega naziva«. Zdaj so na podlagi iste prijave Snežiču sprožili postopek za ugotavljanje pogojev za odvzem znanstvenega naslova.
Kako je to mogoče? Na fakulteti poudarjajo, da zdaj uporabljajo sodobnejši antiplagiatorski program. Leta 2017 ga še ni imela. Takrat je bil dekan dr. Marko Novak, nekdanji predsednik in član sodnega sveta, ki še vedno predava na fakulteti. Snežičevo doktorsko delo je leta 2010 recenziral dr. Boris Kostanjevec, dolgoletni član mariborske SLS. V predgovoru je ocenil, da ga »sestavlja devet obširnih poglavij« in zapisal, da »avtor odgovori na zastavljene hipoteze«. Avtor prijave se zato sprašuje, ali jo je sploh prebral. Fakulteto je pozval še, naj o ugotovitvah postopka obvesti tudi Pravno fakulteto v Mariboru, kjer je Snežič diplomiral in magistriral. Obe deli naj bi namreč imeli podobno tematiko kot doktorska naloga.
Po statutu Nove univerze se sicer znanstveni naslov odvzame, če se ugotovi, da je diplomant avtorska dela drugih avtorjev v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja v pomembnem delu prikazal kot svoje lastno delo.
Gre sicer za zasebno univerzo, ki je v lasti Petra Jambreka, nekdanjega ustavnega sodnika, ministra za notranje zadeve in predsednika Zbora za republiko, ki je vrsto let veljal za ideologa desnega političnega pola. Njen rektor je Matej Avbelj, eden najvplivnejših pravnikov mlajše generacije, ki je leta 2014 sojenje v zadevi Patria proti Janezu Janši označil za »politični proces par excellence«. Podprl je tudi ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja, ko je maja letos Evropski komisiji ob poročilu o vladavini prava v Sloveniji poslal še dopis, v katerem je napadel slovensko sodstvo.
