Daleč so časi ideje o stanovanjih za vse. Zdi se, da se stanovanjska problematika v Sloveniji od osamosvojitve dalje zgolj poglablja. Znameniti Jazbinškov zakon iz začetka devetdesetih let je odprl vrata za privatizacijo stanovanj, ki so jih najemniki lahko odkupili po zelo ugodnih pogojih. S tem se je kratkoročno rešila stanovanjska problematika, od takrat pa se zdi, da se ta sistem izkazuje kot prevelik zalogaj za resnično reformo.
MANKO STANOVANJ
Ministrstvo kot predlagatelj zakona navaja, da je po podatkih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije na državni ravni izražena potreba po dodatnih 9167 javnih najemnih stanovanjih, 599 bivalnih enotah in 540 oskrbovanih stanovanjih.
Stanovanj tako primanjkuje na lokacijah, kjer je povpraševanje po stanovanjih največje, kar je najbolj očitno ravno v prestolnici. Primanjkuje predvsem najemnih stanovanj, zlasti tistih za ranljivejše skupine. Delež zasebnih stanovanj je zelo visok, stanovanjski fond pa se stara. Po prepričanju predlagatelja s strani investitorjev ni interesa za vlaganje v gradnjo v javnem interesu, podpora razvoju najemnega trga v obstoječi zakonodaji pa naj ne bi bila zadostna.
Predlog zakona poskuša rešiti te zagate z dvigom neprofitne najemnine. Prav prenizka neprofitna najemnina naj bi bila ključni vzrok, zakaj stanovanjski skladi niso zmožni vzdrževati obstoječih fondov stanovanj in se odločajo za prodajo premoženja. Pri dvigu najemnine na ministrstvu zagotavljajo, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih. Stanovanjskim skladom bi bilo po tem predlogu omogočeno tudi znatno višje zadolževanje, kar bi teoretično vodilo v več neprofitnih stanovanj.
JAVNA NAJEMNIŠKA SLUŽBA
Nadalje predlog zakona vključuje ustanovitev javne najemniške službe, ki bo predvidoma lastnike razbremenila poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj. Stanka Solar, direktorica agencije Stan nepremičnine, nam je zaupala, da si težko predstavlja, da se bodo ljudje odločili za predajo stanovanja v upravljanje državni službi, saj bi ta nato oddajala stanovanja po znatno nižji ceni. Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Sloveniji (GZS) Boštjan Udovič pa je v telefonskem pogovoru za Novice Svet 24 pozdravil idejo o javni najemniški službi, saj, kot ugotavljajo pri GZS, imamo pri nas veliko število uradno praznih stanovanj. Pri tem si seveda Udovič ne dela utvar, da gre v znatni meri za stanovanja, ki se oddajajo na črno. Sam poudarja, da je ravno siv in črni nepremičninski trg pri nas še kako aktiven, za kar pa sam vidi krivdo v relativno visokih obdavčitvah in pomanjkanju interesa pri ustreznih organih za nadzor nad temi praksami.
KOLIKŠNA NAJ BO VLOGA DRŽAVE NA TRGU
Zakon bo v javni obravnavi do 20. avgusta, Udovič pa je po uvodnem pregledu dejal, da načeloma podpira predlagane zakonske rešitve, saj vidi tokratni predlog, za razliko od tistega iz časa Šarčeve vlade, kot bolj izvedljivega. Ko je lani še na čelu pristojnega ministrstva sedel sedanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc, je predlog stanovanjskega zakona bistveno bolj posegal na nepremičninski trg, najbolj očitno pri tem je, da je predvidel možnost za omejevanje zviševanja najemniških cen in pregon oderuških najemnin. Tovrstnih določil tokrat ni.
Nov predlog je po godu najemodajalcev tudi zaradi določbe o krajšanju odpovednih rokov ter roka za izselitev. Zakon prav tako znižuje potrebna soglasja za izvedbo posameznih poslov. Izboljšave, ki so bile do zdaj opredeljene kot posel, ki presega redno upravljanje, se s spremembo uvrščajo med posle v zvezi z rednim upravljanjem in zahtevajo 50-odstotno soglasje. Potrebno soglasje glede gradbenih del na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pa se s 100 odstotkov znižuje na več kot 75 odstotkov.
Trg se je v tej krizi izkazal odporen na eksterne šoke. Solarjeva poudarja, da za zdaj še ni čutiti padca cen pri prodajah, če je do tega že prišlo pri najemninah. Še bolj nazoren je bil Zoran Đukić, direktor STOJA nepremičnine, ki je na naše vprašanje o korona nepremičninskem trgu dejal, da »korone ni več«. Kakor za koga.
