Včeraj zgodaj zjutraj so se končala poganja za razrez finančnega kolača EU. Predsedniki vlad vseh članic EU so se dogovorili, kako bodo razdelili sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Janez Janša je domov zmagoslavno prinesel zagotovila o 10,5 milijardah denarja, 6,6 naj bi bilo nepovratnih sredstev, ostalo v obliki posojil. Od tega bo za okrevanje po epidemiji covida-19 namenjenih 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. Nepovratna sredstva za okrevanje so sicer nižja, kot so upali predstavniki naše vlade, a z manjšim deležem so se morale zadovoljiti vse države.
Uspeh z napako
Predlog razdelitve sredstev zdaj roma v Evropski parlament, ki se bo s predlogom seznanil že ta teden. Čeprav gre za usklajen dogovor, so nekateri politik že napovedali, da bodo v dogovor poskušali vrniti zavezo spoštovanja vladavine prava.
Prevladujoče mnenje tako pri stroki kot politiki je, da je sklenjeni dogovor dober. Janez Janša kot velik uspeh izpostavlja dejstvo, da so s pogajanji uspeli zagotoviti dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo zahodno regijo, ohraniti raven sredstev za vzhodno regijo in Sloveniji ohraniti status neto prejemnice sredstev, kar pomeni, da iz EU blagajne dobimo več, kot pa v njo vplačamo. Tudi Dušan Mramor, ki bo po besedah ministra Počivalška vodil skupino, ki bo pripravljala ukrepe za oživitev gospodarstva, je za naš časnik povedal, da je izplen dober, a dodal: »Lahko se izkaže, da je celo večji izziv črpanje in ustrezna nerazdrobljena poraba, ki bi omogočila veliko izboljšanje infrastrukture in naložbe v znanje ter zdravje, s tem pa v izboljšanje poslovnega okolja in povečanje produktivnosti ter konkurenčnosti.« Tudi njegov kolega z ekonomske fakulteta Mojmir Mrak meni, da je dogovor s finančnega vidika dober, saj smo pogajanja začeli s slabim izhodiščem. Tudi stranke opozicije priznavajo, da je dogovor načeloma dober. V SD kot slabost izpostavljajo, da so se zmanjšala sredstva za znanost, raziskave in inovacije, za pravični podnebni prehod ter za zdravstvo, v Levici pa so kritični do dejstva, da se je umaknil pogoj, da se mora v državah porabnicah sredstev upoštevati vladavina prava.
Zasluge in priznanja
Privrženci Janeza Janše so dogovor iz Bruslja na družbenih omrežjih proslavili kot njegovo osebno zmago in dosežek brez primere. A tudi naš predsednik vlade ve, da ni sam zaslužen za dobro popotnico iz Bruslja, zato je na twitterju objavil zahvalo celotni ekipi, ki je teh pet dni in noči naporno delala. Dejstvo je tudi, da je bil namen tokratnega zasedanja v Bruslju, da se razdeli čim več denarja, in kot gre soditi po mednarodnih odzivih, so s prejetim zadovoljni vsi. Kako torej vedeti, ali je bil naš predsednik vlade boljši pogajalec kot drugi? Poleg tega je treba poudariti, da se je proračun, ki so ga sprejeli včeraj zjutraj, začel pripravljati že leta 2018, torej precej prej, preden je vajeti v svoje roke prijel trenutni predsednik vlade. A če se nad pridobljenim ne pritožuje nihče, se tudi mi zagotovo ne bomo. Kot poudarjajo številni politiki, bistveno bo, ali bo imela Slovenija dovolj pripravljenih projektov, da bo denar počrpala, kako ga bo porabila in na koncu seveda rezultat. Kot je omenil uporabnik twitterja Saša Zagorc: »Trik je, ker se je delil 'svež' denar, ki ga bodo plačevale generacije. Poraženci sploh še nisi rojeni.«
Kako so se odrezali sosedi
Izredno so zadovoljni tudi sosedje na Hrvaškem, ki so si uspeli zagotoviti 22 milijard sredstev, od tega 5,9 milijarde nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19 in le 2,35 milijarde v obliki posojil. Avstrijci zagotovo spadajo med velike zmagovalce, saj so uspeli zmanjšati delež skupnih nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, ob tem pa si zagotoviti še enkrat večji rabat, kot so ga imeli v preteklem obdobju – z 287 milijonov evrov na 565 milijonov evrov. Tudi Madžari so lahko izredno zadovoljni, saj so si izpogajali tri milijarde evrov več sredstev, kot so pričakovali ob začetku pogajanj, ob tem pa so uspeli tudi z umikom pogoja, da morajo države prejemnice sredstev poskrbeti za vladavino prava. Namesto tega je zdaj v dogovoru zapisano, da se finančni interesi Unije zaščitijo v skladu s splošnimi načeli iz pogodb Unije, zlasti z vrednotami iz 2. člena Pogodbe o delovanju EU, ki pravi: »Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.«
