Kakšna je vaša ocena dela vlade Janeza Janše v prvih štirih mesecih? Katere odločitve si zaslužijo pozitivno in katere negativno oceno?
To je zelo kompleksno vprašanje. Po moji oceni je minusov ogromno, medtem ko težko najdem kakšen plus. Če bi lahko izpostavil nekatere socialne ukrepe iz prvega protikoronskega paketa, je bilo to dejansko všečno ljudem, ne vem pa, ali je bilo dobro za državo, saj dejanskih učinkov ni bilo.
Tudi hvaljenje vlade, koliko delovnih mest so rešili, ni na mestu. Niso jih namreč rešili, ampak so jih zamrznili do jeseni, ko ni izključena niti katastrofa, kar zadeva zaposlovanje. Od vlade bi pričakoval, da izdela zelo natančno strategijo, kaj bomo takrat naredili, a razen gasilskih ukrepov, ki so bolj všečne narave, kakšne konkretne zadeve nisem videl.
Na javnofinančnem področju je dejansko zaživel le prvi protikoronski paket, ko je šlo pravzaprav za deljenje denarja brez pričakovanih učinkov. Ne razumite me narobe, prav je, da ljudje dobijo denar, ampak prav bi bilo, da bi ga dobivali konstantno, sploh upokojenci. Ne vem, ali jim je teh 150 evrov rešilo življenje v času koronakrize.
Kaj pa turistični boni?
To je spet nekakšen parcialen ukrep. Mi smo se zavzemali za to, da bi dejansko pomagali celotni turistični in gostinski industriji. Boni so zelo centraliziran ukrep. Ne vem, ali ga bo dobil na primer kakšen hotelir v mestu Celju. Dobili ga bodo tisti, ki imajo terme, in dobili ga bodo ob morju. Hoteli po mestih, ki so recimo prehodne narave, ali tisti zunaj turističnih središč tega učinka ne bodo čutili, čeprav so prav tako, če ne celo bolj prizadeti.
Če bi se ta zadeva razširila in bi veljala tudi za gostinske storitve, bi bil multiplikativni učinek mnogo večji. Če gre nekdo z družino na večerjo, ne pridobi le gostinec, pridobi tudi kmet, ki mu dobavlja pridelke, pridobijo trgovine, konec koncev tudi kuharji. Deloma bone pozdravljam, a takšen ukrep nima pravega učinka.
Kaj so po vaši oceni največji minusi?
Predvsem konstantno izgubljanje kapitala zaupanja te vlade; mislim, da ljudje vladi ne zaupajo več, predvsem zaradi kaotičnega komuniciranja in posploševanja ter podcenjevanja ljudi. Vedeti moramo, da so koronakrizo v prvem obdobju premagali ljudje, zato, ker so nekako še zaupali vladi in stroki. Potem se je začelo takšno komuniciranje: bodite doma, sicer vas bomo zaprli ... potem pa so jih vseeno zaprli. Lovili so sprehajalce okoli jezer, kar je bilo zares zelo nesorazmerno poseganje v ustavne človekove pravice, a so ljudje to kljub vsemu spoštovali. Niso hodili iz občine v občino, a je imel ta ukrep katastrofalne posledice na gospodarstvo.
Pred nami je grožnja drugega vala. Ali bi izguba zaupanja lahko vplivala na to, da državljani tokrat ne bi tako striktno upoštevali zapovedi?
Kot sem že rekel, ljudje vladi ne zaupajo več. Ne zaupajo niti temu, da je dejansko stanje takšno, kot je. Kdo pa lahko pove, razen številk, koliko je aktivno okuženih, kakšno je dejansko epidemiološko stanje v Sloveniji? Ali lahko kdo še verjame komu z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), če so se v štirih mesecih zamenjali trije direktorji? To so zadeve, ki jih v krizi pač ne počneš. Določiš govornika, ki je kredibilen. Se opravičujem, ampak Jelko Kacin ni kredibilen govornik. Pričakoval bi, da bo to delo opravljal nekdo z NIJZ. Tako kot smo mi začeli pred 13. marcem, ko je komunicirala direktorica NIJZ. V ospredje je bila postavljena stroka, minister ji je ponudil politično podporo. Tukaj pa se je vse sprevrglo.
Ob tem so neprestano lagali in zavajali o tem, koliko imamo zaščitnih mask in kakšno je stanje v skladiščih. Dva meseca in pol so ves čas ponavljali, da nimamo nič predihovalnikov. Najprej jih je bilo 20 ali 30, nato 168, kasneje 281, na koncu pa se je izkazalo, da jih je bilo 13. marca več kot 450. Strašenje ljudi ni bilo potrebno, zdaj pa vidimo, da se težave ponavljajo. Nova mantra je, da je zdravstveni sistem pred zlomom, ker je 14 ljudi na intenzivni negi zaradi koronavirusa.
Ali se ni takšen koncept delovanja prenesel tudi na preostala področja, čeprav so koalicijski partnerji ob začetku zatrjevali, da to ne bo vlada enega človeka ali ene stranke?
Ta vlada je popolnoma nesposobna. To potrjujejo ne le neučinkoviti ukrepi, razen nekaterih svetlih izjem, ki jih seveda pozdravljamo, temveč predvsem komunikacija. Kolikokrat se je premier oglasil v zadnjih štirih mesecih?
Prek twitterja se oglasi večkrat na dan.
Pustimo družbena omrežja, imel sem v mislih uradne komunikacijske kanale. Ali je kdaj, ob redkih priložnostih, ko se je oglasil, pomiril narod? Je vzbudil zaupanje v sistem? Ni. Kar pa zadeva tvitanje, to dejansko kaže, kakšno je stanje v njihovi koaliciji. Ko je poslal pismo generalnemu državnemu tožilcu, so novinarji za mnenje povprašali pravosodno ministrico. Treba si je ogledati ta posnetek na televiziji in videti njen obraz, saj neverbalna komunikacija marsikaj pove. Očitno je bilo, da jo je to zelo zmotilo, ker pač prihaja iz nekih bolj liberalnih struj, a ni imela komentarja na izjave predsednika vlade. Torej se ministri bojijo predsednika vlade, če imajo svoje mnenje.
Menite, da se ga ne upajo sami izraziti?
Ne, ne upajo. Ker če ga bo kdo izrazil, a to mnenje ne bo skladno s premierjevim, je zaključil svojo kariero. Zakaj je moral notranji minister Aleš Hojs napisati odstopno izjavo? Sam od sebe je ni napisal, to se je zgodilo po naročilu. Nato so videli, da so skrenili s tistega, kar so zagovarjali, in potem nepreklicno zelo hitro postane tudi preklicno. Tudi to nekaj pove o njihovi verodostojnosti pri odločitvah.
Je bil to torej samo blef, da se pozornost preusmeri stran od hišnih preiskav pri ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku glede nabav zaščitne opreme?
Ne blef, bil je izkaz njihove nemoči, da bi dejansko vplivali na neodvisne institucije, tudi tam, kjer so to iskreno poskušali, saj so zamenjali vrh Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in policije. To so zadeve, ki odmevajo tudi zunaj države, čeprav ni nekih velikih medijskih odzivov ... ampak odmevajo.
Z njihove strani vseskozi prihajajo oznake o globoki državi in udbomafijskih navezah. Kdo je prvi poročal o tem, da bodo potekale hišne preiskave – dva dni, preden so se zgodile? Mediji blizu SDS. Globoka država torej ne sega tja, o čemer govori predsednik vlade, ampak je on v bistvu globoka država. Dogodki okoli odstopa so le potrditev tega, da tudi on sam svoje globoke države oziroma tega sistema ne obvladuje tako, kot bi želel. In je prav, da ga ne obvladuje, ker ga ne sme nihče obvladovati. Sam popolnoma zaupam policiji in vem, da bo profesionalno opravila svoj posel do konca.
Minister Hojs je ponudil svoj odstop, predsednik vlade ga je sprejel, odstopil je tudi generalni direktor policije, čez sedem dni pa se zgodi, da nič od tega ni bilo, kot je dejansko rekel minister.
Če ljudje ne zaupajo notranjemu ministru, ki vodi represivni resor ...
Sam to še vedno ločujem, ljudje zaupajo policiji in prav je tako. Še vedno smo varni na ulici. Slovenija je ena redkih držav, kjer greš lahko ob štirih zjutraj po centru mesta in se počutiš razmeroma varnega; vedno so seveda možne neke deviacije, a na splošno živimo v zelo varni državi. Drugo pa je ministrstvo, torej tisti politični del, ki naj bi samo omogočal ustvarjanje pogojev učinkovitega dela policije, a je ta politični del v zadnjem času popolnoma izgubil kompas. Minister odstopi, ker ni preprečil, da NPU dela tisto, zaradi česar je bil ustanovljen?
Na eni strani govorite o kaotični komunikaciji, po drugi strani pa se zdi, da vlada očitno zelo dobro ve, kaj bi spremenila na področju medijev. Direktorja Slovenske tiskovne agencije želijo privezati na povodec. Če STA ne bo pisala njim pogodu, ga bodo pač zamenjali.
Saj to je problem. Vsak medij ima v statutu zapisano, da se uredniška politika izvaja skladno z navodili lastnikov, a mi govorimo o državi, in to je treba ločiti. Vlada ni država, STA je servis, ki poroča, in zelo redko najdemo v delu STA, da se mešajo žanri, kot sta poročanje in komentiranje. Tu ima STA posebno vlogo, a ljudje po navadi ne ločijo, kaj je komentar in kaj je poročanje. Videti je, da tudi vlada ne pozna te razlike oziroma ne ve, kaj je poročanje.
Prizadevanja za preoblikovanje medijskega prostora verjetno niso presenečenje, saj je premier že pred časom napovedal vojno medijem.
Ta vojna poteka nenehno, a zdaj ima vzvode moči. Kako najlažje vzpostaviš nov sistem? Tako, da porušiš starega. Že zdaj je zaznati nekakšen krč v medijskem prostoru. Nobeden ne dela samo zato, da dela, temveč tudi zato, da lahko preživi. In če ogroziš njegovo eksistenco, posredno ali neposredno vplivaš tudi na vsebino. Mislim, da se je to začelo dogajati že takoj 13. marca.
Mislite v smislu samocenzure?
V smislu groženj. Očitno vas je preveč in ste predobro plačani, je bil eden izmed prvih tvitov premierja Janeza Janše, ki ga je namenil RTV Slovenija. Zakaj? Ker so bili kritični do zviševanja plač vladne ekipe. In potem so novinarji kritični. Seveda so kritični, zato so tudi tukaj. Včasih so kritični do ene, včasih pa do druge strani, a tega ne smemo jemati kot napad na osebnost, temveč na delo. Zato tudi mediji obstajajo: da so kritični do delovanja vlade, ne glede na to, katera je.
In če jim predsednik vlade napiše: očitno vas je preveč in ste predobro plačani, to zame pomeni dve stvari – da bodo odpuščanja in da bodo nižanja plač. Če kdo reče, da takšna izjava predsednika vlade ne vpliva na medijski prostor, mu jaz ne verjamem. Tudi predsednik vlade je institucija. On je predsednik vlade Republike Slovenije, ni predsednik vlade SDS.
Ste tudi član parlamentarnega odbora za obrambo, minister Matej Tonin je napovedal 780-milijonsko investicijo v prihodnjih šestih letih in s tem konec hiranja Slovenske vojske. Je načrt izvedljiv v luči slabih gospodarskih obetov?
To je piarovski spin ministra Tonina, ker drugo ne more biti. Vsi vemo, da vojska potrebuje vlaganje in investicije, ampak, kaj mi dobimo? Na odbor za obrambo dobimo predlog, toliko denarja v šestih letih, a je težava v tem, da vlada parlamentu ne pokaže celotne slike. Ne pokaže prioritet. Če bi rekli, v šestih letih bomo namenili 780 milijonov za vojsko, ob tem po eno milijardo v raziskave, šolstvo in zdravstvo, govorim na pamet, potem bi lahko tehtali in razmišljali.
Mi pa dobimo le en košček slike iz besed ministra Tonina – in zdaj naj se na podlagi tega odločimo. Seveda tega ne moremo podpreti, saj potrebujemo celotno sliko.
To je seznam želja, namreč prav tisti teden, ko smo to obravnavali na odboru, je vlada sprejela sklep, da se vse investicije in vse, kar koalicija načrtuje, izvaja v skladu s sprejetim zakonom o izvrševanju proračuna, za katerega pa vemo, kakšen je, tako za letos kot za prihodnje leto. Vse to, kar je koalicija povedala, tudi glede infrastrukturnih projektov, je na papirju videti krasno, a pozornemu bralcu in tistemu, ki spremlja dokumentacijo vlade, je jasno, da gre dejansko le za seznam želja, saj tega denarja ni.
Koalicija lahko v državnem zboru sprejme rebalans proračuna.
Saj ga ne potrebujemo, sprejeli so sklep, da lahko do konca leta znotraj proračuna sami delajo prerazporeditev. Ob tem, da ves čas zamujajo, tudi več kot mesec, s poročili odboru za finance in komisiji za nadzor javnih financ, katere član sem tudi sam. V parlamentu ne vemo, kaj se dogaja z javnimi financami.
Torej kot poslanec in član komisije nimate podatkov o tem, v kakšnem finančnem stanju je država?
Ne. Nič ne vemo, ker konstantno zamujajo. Še tista poročila, ki jih pošiljajo, so napisana zelo selektivno. Ob ugotovitvah fiskalnega sveta pa sem postal zelo zaskrbljen. Fiskalni svet pravi, da je bil učinek protikoronskih paketov do začetka julija dobre 1,1 milijarde evrov, načrtovani učinek pa je bil sedem milijard.
Ob tem, da je likvidnostno stanje države izvrstno, saj ima Slovenija sedem milijard likvidnostnih sredstev. Če to reče fiskalni svet, torej sedem milijard državi leži na računu. Predvsem me zanima, od kod sedem milijard in kaj se bo z njimi počelo, a tega ne vemo.
Dotakniva se še sodelovanja v opoziciji brez SNS, ki je podpisala sporazum o sodelovanju z vlado.
Težko komentiram v imenu stranke, lahko opišem svoj osebni pogled. Tvorno sodelujemo, tako kot smo sodelovali prej. V naši manjšinski vladi smo se navadili, da je treba vsak predlog in ukrep, ki smo ga predlagali, zelo dobro usklajevati. Najprej znotraj stranke in nato še s koalicijskimi partnericami. Moja ocena je, da opozicija deluje dobro, usklajeno, seveda s svojimi razlikami, ker če razlik ne bi bilo, bi bili vsi v isti stranki.
Kakšen pa je vaš pogled na ideje o združevanju na levem političnem polu?
Sem v sredinski stranki in liberalci malce drugače gledamo na te zadeve. Smo socialni liberalci, kar pomeni, da smo iz sredine premaknjeni malce bolj levo. Ne vem, ali ima združevanje na levi strani smisel – povezovanje pa ja.
Mislite tudi v smislu predvolilnih koalicij?
Ne vem, ali bi bilo to smiselno. Sam bolj zagovarjam to, da povemo, kakšni so naši cilji in kakšen je naš program, ljudje pa nato povedo, kako je to dejansko uresničljivo.
Vsi politiki obljubljamo, čeprav to sam počnem zelo redko. Sam lahko obljubim edino, da bom delal, drugega pa ne morem. Rezultata ne moreš predvideti in ne moreš reči, čez deset let bo Slovenija nova Švica. To je že marsikdo rekel, nekdo je dejal tudi, da bodo pokojnine po tisoč evrov, a še zdaj niso take in vprašanje je, ali kdaj bodo. To bi si srčno želel, a jih ne morem obljubiti, lahko pa obljubim, da bom intenzivno delal, da bi se to zgodilo.
Glede predvolilnih smernic pa se je videlo, kako gre. Na vprašanje pred volitvami, ali greste v vlado z Janezom Janšo, so iz dveh strank, ki sta zdaj v koaliciji, jasno odgovorili z ne, a sta danes stranki v vladni koaliciji, čeprav sta tudi svojim volivcem zagotavljali, da tega ne bosta storili. Zaradi tega se zavzemamo za predčasne volitve. A v koaliciji pravijo, da so volivci odločili. Ne, niso se odločili, ker so imeli napačna izhodišča.
Ljudje naj se odločijo, komu bodo zaupali vodenje te države in komu zaupajo. Slovenija si po mojem mnenju zasluži vrnitev v neko normalnost, kakršno smo poznali pred nastopom tretje Janševe vlade. Ljudem je treba vrniti optimizem in zaupanje. Še vedno trdim, da je ta vlada velik del zaupanja ljudi izgubila že v prvih nekaj urah po potrditvi v parlamentu in prvi ustanovni seji.
Zaradi kadrovskih zamenjav?
Ne le to. Prva fotografija vlade je bila z maskami FFP3. Danes se hvalijo, da imamo polna skladišča? Skladišča, polna česa? Tistih mask s servietami in gumicami? Mask, ki niso imele certifikatov, pa so potem nekako le to odkupili, da so rešili firme. Govorim o Acronu, Hmezadu in Geneplanetu.
To so maske, ki so bile najprej certificirane kot FFP2, nato pa so ugotovili, da teh certifikatov nimajo, in so jih odkupili kot navadne higienske maske. Medtem ko se je vlada prvi dan fotografirala z maskami FFP3, ki jih v zdravstvenem sistemu še danes primanjkuje. Samo zaradi piarovskega učinka je torej uničila 50 mask, kar je priznal tudi Tonin – da so jih imeli le na začetku, da so se fotografirali, potem pa so jih sneli. Takšna logika je resnično sprevržena.
