Oglasila se nam je bralka Mateja s tragično zgodbo o svojem kužku Oksiju, nemški dogi, ki bi 7. julija letos praznoval peti rojstni dan.
»Posvojila sem ga, ko je bil star leto in pol. Prvotni lastniki so grdo ravnali z njim, na srečo je imela vzrediteljica pogodbo z njimi in jo je lahko prekinila. Pri meni se je razvil v krepkega, zdravega in prijaznega kužka. Zaradi mirnega značaja je postal tudi krvodajalec. Na njegov račun se je kar nekaj kužkov, ki so bili med življenjem in smrtjo, pozdravilo. Zdaj se zgodba začne ...« pripoveduje naša bralka Mateja Kašič.
Daroval enkrat preveč? Umrl ji je v naročju
Kot pojasnjuje Mateja, so jo v začetku maja poklicali iz Šaleške veterine in vprašali, ali bi Oksi lahko daroval kri na smrt bolnemu psu Luksu. »Seveda sva bila pripravljena, takoj sva se odpeljala v Velenje v lastni režiji. Tam so mu odvzeli dvakrat po 450 mililitrov krvi, po moji presoji preveč. Prej, pri drugih veterinarjih, so mu je vedno vzeli le enkrat po 450 mililitrov. Po dveh dneh je Oksi zelo oslabel. Klicala sem jih v Velenje, vendar je bil njihov odgovor, da to ni v njihovi pristojnosti. Ne vem, kakšen odgovor je to, korekten gotovo ne,« pojasnjuje sogovornica. Oksija je zato peljala v Bolnico za živali Postojna k prof. dr. Janošu Butinarju, kjer so se po njenih besedah »maksimalno angažirali, da bi ga pozdravili, a se žal ni izšlo«. »Umrl mi je v naročju. Oksi je dal kri za drugega kužka, ki je bil na smrt bolan in se je naposled pozdravil. Sam pa je umrl, in to samo zaradi neodgovornih, arogantnih veterinarjev v Velenju. Sem invalidsko upokojena zaradi možganske kapi in z Oksijem sva imela sicer vsak dan dolge sprehode,« pripoveduje Mateja.
V Šaleški veterini očitke zavračajo
»Zavračamo odgovornost za smrt psa Oksija in očitke gospe Kašič, da smo ravnali nestrokovno, arogantno in da se na njene pozive nismo odzivali,« poudarja direktor Šaleške veterine dr. Tomo Wankmüller in nadaljuje: »Gospa Kašič je psa Oksija v našo ustanovo na odvzem krvi pripeljala prek socialnih medijev, platforme Tačka daruje, na prošnjo lastnika bolnega psa, in ne na naš poziv. Psu smo odvzeli dvakrat po 450 mililitrov krvi. Postopek odvzema je potekal strokovno in skladno s predpisanimi protokoli. Enako velja za količino odvzete krvi. Dokumentacijo o odvzemu krvi in o korespondenci z gospo Kašič po odvzemu krvi hranimo v naši ustanovi in jo bomo, če bo potrebno, izročili pristojnim organom. Menimo namreč, da o vzrokih za smrt psa Oksija pač ni mogoče niti primerno razpravljati in razsojati v medijih in prek družbenih omrežij.«
Primer pod drobnogledom veterinarske zbornice
»Ko nas je gospa Kašič brez vsake podlage obtožila, da smo odgovorni za smrt njenega psa, in je od nas zahtevala plačilo denarne odškodnine, pri čemer je izrecno zagrozila, da bo zadevo predala medijem, če odškodnine ne bomo nemudoma plačali, smo ji nemudoma odgovorili in pojasnili, da odgovornost za smrt psa zavračamo, da smo zadevo predali v strokovno presojo Veterinarski zbornici Slovenije in da smo odškodninski zahtevek odstopili svoji zavarovalnici, na katero naj se obrne glede odškodnine,« še pojasnjuje dr. Wankmüller. Po njegovih besedah je Kašičeva po odvzemu krvi Oksija zdravila še v dveh veterinarskih ambulantah: »Strokovna komisija Veterinarske zbornice Slovenije bo obravnavala celotno dogajanje od odvzema krvi dalje, torej tudi zdravljenje v drugih ustanovah. Razumemo bolečino gospe Kašič in smo ji večkrat tudi izrazili, da sočustvujemo z njo.«
Motena zavest, nesposoben hoje, krči, krvav urin
Za nekatera pojasnila smo se obrnili tudi na prof. dr. Janoša Butinarja iz Bolnice za živali Postojna, kjer menijo, »da strokovnih razlag do zaključkov strokovne komisije Veterinarske zbornice Slovenije ni prav dajati«. »Lahko pa povemo, da je Oksi v Bolnico za živali Postojna v kritičnem stanju prišel 14. maja 2020 na pobudo veterinarja, kjer se je prej zdravil, na CT-preiskavo zaradi napadov, podobnih epileptičnim. Ob prihodu je imel moteno zavest, bil je nesposoben hoje, imel je krče in krvav urin,« pojasnjuje dr. Butinar. In še: »Po dogovoru z veterinarjem, ki je Oksija napotil na CT-preiskavo, in lastnico je Oksi po CT-preiskavi ostal na diagnostiki in zdravljenju v Bolnici za živali Postojna. Zanj smo naredili vse, kar je bilo v naši moči. Stanje se je tretji dan hospitalizacije, diagnostike in zdravljenja izboljšalo, zato smo ga po dogovoru z lastnico odpustili v domačo nego, kjer pa je zvečer po informaciji gospe Kašič nenadoma umrl. Uradnega vzroka smrti ne vemo, ne vemo niti, ali so bile opravljene obdukcija in vse preiskave Oksijevega trupla.«
