O epidemiološki situaciji v Sloveniji razpravlja vladna svetovalna strokovna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. Kot je povedal Hojs, se bo tudi on udeležil sestanka, na katerem bodo z ekipo ministrstva za zdravje in predsednika vlade razpravljali o nadaljnjih korakih za zajezitev širjenja okužbe. Morebitne nove ukrepe bo v sredo obravnavala še vlada.
Glede nošenja mask je izrazil razočaranje, da se državljani ne držijo smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Tu očitno priporočila niso dovolj, bo treba predpisat nekaj strožjega," je povedal. Ob tem je dodal, da zaenkrat ne načrtujejo zmanjšanja največjega števila ljudi na javnih prireditvah s 500 na 200. Bi pa lahko o tem začeli hitro razmišljati, če bi se situacija v Sloveniji še naprej slabšala, je pojasnil.
Glede Hrvaške je notranji minister zagotovil, da trenutno še ostaja na seznamu zelenih držav in da v sredo na programu vlade ni njen morebitni umik s tega seznama. Slovenskim državljanom sicer ob obisku tujine svetuje, da se držijo preventivnih ukrepov, ki jih priporoča NIJZ. Obenem je napovedal, da bodo zaradi slabšanja epidemiološke slike na rdeči seznam držav uvrstili Albanijo in Portugalsko.
Aplikacija
Izpostavil je še možnost ponovnega poskusa uvedbe aplikacije za sledenje. Vlada je po njegovih besedah že v prvem protikoronskem zakonu v 104. členu predlagala, da bi policija nadzirala upoštevanje karantene, vendar takrat zaradi silnega nasprotovanja, med drugim tudi Informacijskega pooblaščenca, predlog v DZ ni bil sprejet. Kot je pojasnil, so v Nemčiji in drugih delih Evrope razvite aplikacije, ki dejansko zagotavljajo popolno anonimnost, a hkrati omogočajo izvajanje nadzora karantenskih odločb.
Po njegovem mnenju pa bi morala biti uporaba te aplikacije obvezna in ne na prostovoljni osnovi, saj je to zanj premila oblika. Vendar pa upa, da jim bo uspelo aplikacijo, ki bi jo uporabljali na prostovoljni osnovi, spraviti skozi vsa sita.
V več državah po Evropi so v zadnjih tednih zagnali aplikacije za sledenje okužbam, ki pa so po večini osnovane na tehnološki rešitvi gigantov Apple in Google, tako na primer tudi aplikacija v Nemčiji. Tovrstna aplikacija je osnovana na prostovoljni osnovi in ne sledi lokaciji posameznika, saj uporablja tehnologijo bluetooth. Obenem se osebni podatki shranjujejo lokalno na pametnih napravah in ne na osrednjih strežnikih, do katerih imajo dostop oblasti, identiteta uporabnikov pa je psevdonimizirana. Namen aplikacije je, da druge opozori, če so bili v stiku z okuženim.
