Poletje je čas, ko se številne družine odpravljajo na počitnice, številni delavci in delavke, ki so k nam prišli iz tujine, pa načrtujejo tudi obisk domovine in sorodnikov. A ker je država na tako imenovano rdečo listo držav uvrstila tudi Srbijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo in Severno Makedonijo, so se številni delavci znašli v precepu: oditi domov in tvegati, da jim bo ob vrnitvi odrejena obvezna 14-dnevna karantena, ali ostati v Sloveniji.
Izredna odpoved
Glede na pojasnila ministrstva, za delo odrejena karantena šteje za višjo silo, kar pomeni, da je delavec na podlagi zakona upravičen do odsotnosti, glede nadomestila pa si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
Ob strogih pogojih, ki za vstop v državo veljajo za ljudi, ki prihajajo iz držav na rdeči listi, pa so jim izbiro močno otežili še nekateri delodajalci. Prejšnji teden je po spletu zaokrožilo obvestilo, v katerem je zapisano, da delodajalec opozarja zaposlene, naj tudi v času letnega dopusta ne zapuščajo države. »V primeru, da zaradi zaprtja mej ali karantene ne boste pravočasno prišli nazaj na delo, bomo tako vašo odsotnost z dela šteli za hujšo kršitev delovnih in pogodbenih obveznosti, zaradi katere vam lahko izredno odpovemo pogodbo o zaposlitvi,« so zapisali in ob tem še dodali: »To opozorilo šteje kot obvezno navodilo delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem vaših delovnih obveznosti.« Delodajalec se ob tem sklicuje na zakon o delovnih razmerjih, in sicer na 34., 35. in 37. člen tega zakona, ki se nanašajo na to, da mora delavec spoštovati navodila delodajalca, spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, ter se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
Poseg v zasebnost
Delavska svetovalnica je sicer glede na "povečano število oseb, napotenih v karanteno" ministrstvo in vlado že pozvala, da "nemudoma reaktivirata" protikoronski člen, po katerem je nadomestilo za primer karantene do 1. junija znašalo 80 odstotkov plače, poroča STA. Po njihovem mnenju so se namreč številni delavci znašli na prepihu epidemioloških slik, javnopolitičnih ukrepov, pritiskov delodajalcev in tekočih mesečnih stroškov ter oddaljenosti od svojih najbližjih.
Kot smo izvedeli na Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS), obvestilo, ki kroži po spletu, ni edino in se je za tako potezo odločilo več delodajalcev. Andrej Zorko iz ZSSS nam je povedal, da so o obvestilih oziroma o obveznih navodilih že prejšnji teden obvestili delovni inšpektorat in ga tudi pozvali, naj se o tem uradno izreče. »Tovrstna obvestila niso dovoljena in štejejo za nedopusten poseg v delavčevo zasebnost,« nam je povedal Zorko in nadaljeval: »Kaj delavec počne v času dopusta, je njegova stvar. Členi Zakona o delovnih razmerjih, ki jih delodajalec navaja v obvestilu, se nanašajo le na čas, ko je zaposleni na delu. Skratka, kar je napisano, je neresnično in ne drži.« Ob tem, da delodajalec posega v prosti čas in zasebnost delavcev, pa je seveda ključno vprašanje, ali lahko odrejena karantena šteje za tako kršitev pogodbe o zaposlitvi, zaradi katere se pogodba lahko izredno prekine. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki pomaga številnim tujcem, ki so zaposleni pri nas, je poudaril, da odrejena karantena ne more biti vzrok za prekinitev delovnega razmerja. »V primeru, da delodajalec kljub temu gre v postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi karantene, naj se gre v sodno varstvo,« nam je še povedal Lukić. Ves včerajšnji dan smo se trudili pridobiti tudi odgovore Inšpektorata za delo, a so telefoni zvonili v prazno, prav tako odgovorov nismo prejeli po elektronski pošti.
