Pri pregledu nismo upoštevali nakazil državnih ali lokalnih turističnih organizacij in državnih subvencij.
Slovenci smo ponosni na svoje izvrstne restavracije in ljudi, ki jih vodijo. Država in njeni uslužbenci jih seveda lahko podprejo tako, da najbolj eminentne goste peljejo prav tja, kjer jim lahko ponudijo najboljše. Najbolj priljubljen pri državnih organih in državnih podjetjih je, kot kaže, chef Tomaž Kavčič iz gostilne Pri Lojzetu, ki domuje v dvorcu Zemono. S strani države, lokalnih skupnosti in podjetij v njeni lasti je od leta 2016 prejel 146.708 evrov. Izjemno je, kot kaže, priljubljen pri Uradu predsednika RS, pa Uradu predsednika vlade ter Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. K chefu Tomažu Kavčiču dokaj redno hodijo tudi predstavniki univerz in fakultet s svojimi gosti. Oglasili so se tudi tožilci z vrhovnega tožilstva, kot kaže, pa redno skrbi tudi za pogostitve v Občini Brda.
Pogostitev v upravnem središču
Res je, da je Jorg Zupan še mlad in morda v poslu neizkušen, a njegov partner v podjetju Innzenga, d. o. o., ki upravlja z restavracijo Atelje, je Matjaž Ivanc, ki je eden najbolj izkušenih in uspešnih gostincev v Ljubljani. Kljub temu da se je zgodba restavracije Atelje začela šele leta 2018, tisti državni uradniki, ki imajo na voljo sredstva za reprezentanco in pogostitve, radi pokusijo specialitete izpod rok najbolj obetavnega izmed mladih chefov. Med strankami tako najdemo Agencijo za zavarovalni nadzor, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za obrambo, Vrhovno tožilstvo, Pravno fakulteto, Ekonomsko fakulteto in še bi lahko naštevali. Če si edina restavracija z Michelinovo zvezdico v našem glavnem mestu, očitno ni treba skrbeti za goste iz državnih pisarn.
Do Kobarida je daleč
Razdalja je očitno pri državnih pogostitvah kar pomemben faktor, saj uradniška usta in trebuhi do naše najboljše restavracije Hiše Franko zaidejo bolj poredko. Kot je razbrati iz aplikacije Erar, so si dobrot iz kuhinje Ane Roš zaželeli zgolj pri Uradu vlade za komuniciranje, na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter predstavniki lokalnih oblasti.
Še neodkrita zvezda
Restavracija Dam iz Kromberka je v lasti chefa Uroša Fakuča. Večjih poslov z javnimi podjetji, občino ali državo nima. Erar kaže, da je družba od leta 2016 do danes iz državne malhe prejela vsega 11 nakazil in še ta niso bila vsa povezana z nudenjem gostinskih storitev. Podatki kažejo, da se občasno na njih obrnejo lokalne oblasti iz Nove Gorice in Brd ob malce večjih slavnostnih dogodkih, sem ter tja pa k njim zaidejo tudi predstavniki energetskih podjetij v državni lasti.
Na Gorenjskem
Pri šefu Urošu Štefelinu, ki je skupaj z Marcelo Klofutar lastnik podjetja Souvenir, ki upravlja z Vilo Podvin, so očitno v preteklosti zelo radi jedli akademiki s Fakultete za družbene vede, saj so Vilo Podvin z gosti med leti 2016 in 2019 obiskali sedemkrat, računi za opravljene storitve pa so nihali od 95 evrov do 2960 evrov. S štirih višjih računov pa se da sklepati, da so gostili večje delegacije. Med plačniki računov za storitve na Erarju najdemo še Slovenski inštitut za standardizacijo in Univerzo v Mariboru. Sem ter tja se oglasijo tudi fantje z Ministrstva za obrambo, pa iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in seveda Protokola Vlade Republike Slovenije. Ob tem poudarjamo, da je iz podatkov, ki so dostopni prek portala Erar, razvidno, da ne gre za mastenje z državnim denarjem, ampak posamične dogodke, ki so potekali bodisi v Vili Podvin bodisi je ta poskrbela za katering.
Hiša Denk
Gregor Vračko, ki vodi Hišo Denk, očitno ve, kako pritegniti goste z javnim denarjem. Spisek ustanov, katerih predstavniki so se iz takšnega ali drugačnega vzroka odločili obiskati tega mojstra kulinarike, je dolg, na njem pa prednjači Univerza v Mariboru, ki je skozi leta v Hiši Denk oddala za več kot 44.000 evrov naročil, v veliko manjši meri pa so tam naročali še predstavniki Zavoda za turizem Maribor, Dars, Kontrola zračnega prometa, UKC Maribor, Ministrstvo za obrambo, SNG Maribor, Zavod za gradbeništvo in drugi.
