Predlog spremembe je v DZ vložil državni svet, v osnovni različici pa je predvideval, da bi se vsak nezakonit prehod državne meje opredelil kot kaznivo dejanje. A so po opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ, tožilstva pa tudi vlade, da bi takšna rešitev pomenila neskladje v zakonodaji (prehod meje je namreč v zakonu o tujcih že opredeljen kot prekršek), na odboru za pravosodje sprejeli dopolnilo, po katerem predlog zgolj zvišuje kazni za organizatorje nezakonitih prehodov meje in za pomoč pri nezakonitem bivanju pri Sloveniji.
Danes sprejeta sprememba tako kazni za tiste, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem tujcev v Slovenijo, z zdajšnjih do petih let zapora zvišuje na od tri do deset let zapora. Na enak način kazen zvišuje tistim, ki pomagajo pri nezakonitem preseljevanju v Slovenijo s preslepitvijo pristojnih organov. Kazen zvišuje tudi za tiste, ki pri obeh navedenih kaznivih dejanjih pridobijo nesorazmerno premoženjsko korist ali jih zagrešijo v hudodelski združbi, in sicer z zdajšnjih od enega do osmih let zapora na od tri do 15 let zapora.
Dejan Kaloh je v predstavitvi stališč poslanskih skupin danes povedal, da v SDS zvišanje kazni za omenjena kazniva dejanja podpirajo, predvsem zato, ker se nenehno povečuje število migrantov, ki skušajo nezakonito vstopiti v EU. Pri tem ocenjuje, da je Slovenija na eni izmed najbolj obremenjenih migrantskih poti.
Tudi v SMC po besedah Dušana Verbiča menijo, da je zvišanje kazni nujno, saj bo le to "zmanjšalo motiviranost" tihotapcev migrantov. Podobno po besedah Blaža Pavlina menijo v NSi, kjer dodatno izpostavljajo, da bo zvišanje kazni policiji omogočilo uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, kar "je nujno potrebno za uspešen pregon tovrstnih kaznivih dejanj".
"S povišanjem kazni zlasti organizatorjem in izvajalcem pomoči pri nedovoljenih migracijah jasno sporočamo, da se iskanje nezakonitih poti ter prevažanje preko naših meja ne izplača," je dejal Jurij Lep (DeSUS).
Zmago Jelinčič (SNS) je ocenil, da je sprememba kazenskega zakonika za področje migracij nujno potrebna, a hkrati tudi nezadostna. Kazni bi morali po njegovem mnenju zvišati tudi za tiste, ki pomagajo ali sodelujejo pri omenjenih kaznivih dejanjih.
Na drugi strani so v LMŠ prepričani, da bi morali spremembe sprejemati bolj premišljeno. "Zavedamo se, da azilna in kazenska zakonodaja nista prilagojeni obstoječemu položaju, a je kazenska zakonodaja vsebina, ki bi jo morali spreminjati na podlagi resnih premislekov in v sodelovanju s stroko," je dejala Tina Heferle.
Po mnenju Predraga Bakovića (SD) so zagrožene kazni, ki jih predvideva sprememba, izrazito nesorazmerne glede na druge kazni. "Na prvi pogled gre za izrazito všečno gesto, ko pa naredimo primerjavo z ostalimi kaznivimi dejanji, vidimo, da je 15 let zapora predvidena kazen za najhujša kazniva dejanja, kot so recimo kaznivo dejanje uboja ali kaznivo dejanje skupinskega posilstva," je dejal.
"Če nočete migracij, prenehajte podpirati in ustvarjati razloge za njihov nastanek. Zaostrovanje azilne zakonodaje in grajenje zidov migracij ne bo preprečilo, bo pa poglobilo humanitarno katastrofo," pa je v imenu poslanske skupine Levice dejal Željko Cigler.
Tudi v SAB so po besedah Franca Kramarja prepričani, da predlagana sprememba ne bo rešila težav, s katerimi se na področju migracij sooča država. "Za spremembe zakonodaje, ki bodo učinkovite v praksi, poleg tega pa tudi ustavno skladne, je namreč potreben celovit pristop," je dejal.
