"Takšnih posegov v temeljne ustavne pravice posameznikov nismo mogli dovoliti,"so zapisali. Napovedane so tudi spremembe 103. člena, ki jih pričakujejo danes.
Predlog vladnega interventnega zakona za zajezitev epidemije novega koronavirusa v 103. in 104. členu je med drugim predvideval, da smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe ter zbiranje in obdelovanje podatkov.
Do takih predlogov so bili kritični tako v opozicijskih vrstah kot tudi v uradih varuha človekovih pravic in informacijske pooblaščenke. Pri varuhu človekovih pravic so opozorili, da je težko utemeljiti nujnost vseh predvidenih ukrepov, po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik pa pomenijo poseg v ustavne pravice in v praksi vzpostavitev policijske države.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je za ponedeljkove Odmeve pojasnil, da 104. člen zakona govori izključno o tem, da dopuščajo tistim, ki bi bili napoteni v karanteno, da slednjo preživijo v domačem okolju. Pod pogojem, da so pripravljeni podpisati oz. sodelovati v tej smeri, da dovoljujejo nadzor njihovega gibanja.
Če opozicija meni, da je to pretiran poseg, je Hojs pripravljen ta člen zakona umakniti. To pa po njegovih navedbah pomeni, da dobršnemu številu tistih, ki bi želeli karanteno preživljati v domačem okolju, tega žal ne bodo mogli omogočiti.
Kot se je izkazalo, posegu ne nasprotuje le opozicija, ampak tudi Hojsovi kolegi v vladi.
