Če kaj, se bodo mesečni zneski povišali

Upravniki večstanovanjskih stavb ne razmišljajo o nižanju položnic

Luka Tetičkovič
30. 3. 2020, 06.50
Posodobljeno: 30. 3. 2020, 07.53
Deli članek:

Koliko dobička bodo upravniki večstanovanjskih stavb skovali med epidemijo koronavirusa, bo jasno naslednje leto. Prav nobeden pa se dobičku ne bo odpovedal, če kaj, bodo položnice zaradi večjega obsega dejavnosti višje.

Bobo
Upravniki v času samoizolacije pričakujejo višje stroške. Pričakujte jih na položnicah.

Na naslove 15 večjih upravnikov večstanovanjskih stavb v vseh mestnih občinah smo poslali vprašanje, ali bodo položnice za upravljanje v času epidemije nižje. Odgovori so si enotni – ne.

»V tem obdobju, ko so ljudje doma, se to pozna tudi pri našem delu, saj ga je bistveno več, več je telefonov, več intervencij in organizacije popravil,« nam je odgovoril Januš Ferjančič iz novogoriškega upravnika Fertis, ki je v letu 2018 prijavil sto tisočakov dobička, ta je znašal kar šestino celotnih prihodkov podjetja, kar Fertis, v relativnih terminih, dela za najbolj dobičkonosnega med upravniki, na katere smo se obrnili. Pričakovano so bili odgovori ostalih upravnikov podobni.

»Na računih, ki jih pošiljamo etažnim lastnikom, je upravnina samo ena od postavk in predstavlja majhen del celotnega plačila oziroma stroškov. Glavnino stroškov predstavljajo prefakturirani računi dobaviteljev (ogrevanje, vodarina, smetarina, elektrika, čiščenje) in na višino teh stroškov upravnik nima vpliva. Če bo prišlo do znižanja cen pri dobaviteljih (pr. elektro podjetja), bodo nižji tudi stroški na naših računih. Verjetno pa se bo poraba elektrike, vode, ogrevanja v teh mesecih povečala, saj so ljudje doma in porabijo več. Lahko se zgodi, da bodo nekateri stroški celo višji,« nam je pojasnila Ksenija Radminič Virant iz podjetja Terca, ki upravlja na območju Novega mesta.

»Stroškov upravljanja ne bomo znižali, saj svoje delo opravljamo strokovno in korektno, bo pa razporeditev našega dela skozi leto drugačna kot sicer,« je dodala Radminič Virantova. Podjetje Terca je leta 2018 prijavilo 41 tisočakov dobička.

Reuters
Dejavnosti bo več, saj je priporočeno temeljitejše čiščenje prostorov.

Iz Metalka Stanovanjske storitve, ki deluje na območju prestolnice, in iz podjetja Habit, ki upravlja na območju Velenja in Celja, so nam poslali podoben šablonski odgovor, ki je bil očitno predpripravljen in upravnikom posredovan s strani tretje osebe. Družba Metalka Stanovanjske storitve je v letu 2018 prijavila 157 tisočakov dobička, Habit pa slabih 200 tisočakov.

Profimedia
Francija je za čas epidemije suspendirala obveznost plačila vseh najemnin in mesečnih računov.

O znižanju ne razmišljajo tudi v največjem upravniku, SPL, ki deluje na območju prestolnice. »Pri zagotavljanju nekaterih storitev (je) zaznati celo večji pritisk na delo v smeri preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19, tako za potrebe varovanja zdravja in življenja strank kot tudi zaposlenih,« so nam odgovorili. SPL je leta 2018 skoval kar 800 tisočakov dobička, kot takšnega so torej izplačali sedem odstotkov svojih letnih prihodkov.

Da o znižanju »ta trenutek« še ne razmišljajo, so pojasnili tudi v podjetju Dom Koper, ki so bili tudi edini, ki so dopustili možnost znižanja.

Tudi javna podjetja bodo kovala dobičke

Na naša vprašanja niso odgovorili v Javnih službah Ptuj, ki so v lasti Mestne občine Ptuj. V javnem podjetju Komunala Murska Sobota pa so pojasnili, da položnic ne nameravajo zniževati.

ZPN: Za ranljive naj skrbi država

Višje položnice pričakujte tudi zaradi ukrepov preprečevanja širjenja virusa. V Zbornici za poslovanje nepremičnin svojim članom priporočajo, naj povečajo frekvenco čiščenja skupnih prostorov in razkuževanja najbolj izpostavljenih površin.

Argumente upravnikov, ki ste jih pravkar prebrali, povzema tudi Zbornica za poslovanje z nepremičninami (ZPN), ki deluje znotraj Gospodarske zbornice Slovenije. »Glede na vse navedeno težko rečemo, da bi bilo delo upravnikov v tem času toliko okrnjeno, da bi opravičevalo kakršnokoli znižanje njihovih stroškov oziroma računov za njihove storitve,« pojasnjuje direktor Boštjan Udovič. »Na splošno pa nasprotujemo pričakovanjem dela javnosti, da bi se kar vsevprek odpuščalo tudi terjatve za storitve in dobave, ki so bile dejansko izvedene. Namesto tega lahko najbolj izpostavljenim in ranljivim skupinam prebivalstva na pomoč priskoči država skozi sistem socialnih transferjev, kar je z vidika enakopravnosti državljanov in enakosti pred zakonom tudi najbolj primerno. Država zna s svojimi podsistemi namreč najbolje ugotoviti, kdo je do takšne pomoči res upravičen in kdo ne,« je dodal.