Predlagani ukrepi, predstavljeni danes, naj bi veljali od 1. aprila do 31. maja z možnostjo podaljšanja do 30. junija.
Vlada je danes na dopisni seji sprejela odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin. Odlok bo začel veljati s ponedeljkom in bo veljal do preklica.
Prisiljeni v zaostritev
Notranji minister Aleš Hojs je v uvodu izrazil žalost, da je bila vlada prisiljena zaostriti omejitve gibanja. Razlog za to je včerajšnji dan - posnetki z Obale, Bleda, drugih turističnih koncev. Vlada je tako sprevidela, da na ta način ne bo mogoče premagati epidemije.
"Žalosti nas, da je potrebno odlok zaostrovati. A v kolikor se tudi tega ne bomo držali, v kolikor nas ne bo srečala zdrava pamet, bo potrebno ta odlok še zaostriti," je še posvaril Hojs. "Vrag je vzel šalo, z epidemijo tega virusa se moramo spopasti resno, z vso odgovornostjo in kot zrela nacija," je dodal.
Odlok tvorijo trije segmenti: gibanje ostaja neomejeno na območju celotne Slovenije za vaše gibanje z namenom prihoda na in odhoda z dela, za opravljanje gospodarske, kmetijske in gozdarske dejavnosti, za dostop do lekarn za nujne primere, ko je potrebno oskrbeti domače ali sorodnike; v drugem segmentu gibanje omejujejo na občine. Če te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča, je dostop dovoljen v drugo občino, vendar le do najbližje dostopne storitve po javni cesti ali javni poti; posebni člen odloka je dostop do parkovnih, sprehajalnih in rekreacijskih površin. Odlok predvideva, da je to od polnoči dalje mogoče le še v občini trajnega oziroma začasnega prebivališča. Treba je izbrati bodisi enega bodisi drugega. Če imate torej stanovanje v bloku in vikend na deželi, se lahko za to obdobje preselite tja, v kolikor boste tam tudi ostali. Če pa že bivate izven svojega stalnega prebivališča, lahko ostanete tam, minister pa priporoča, da si prek spleta uredite začasno prebivališče.
Dovoljeno je, da ljudje gredo po nakupih za starše, ki živijo v drugi občini, druge oskrbe pa ne potrebujejo.
Pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju pa je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb obvezna tudi uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela, kot so šal, ruta ali podobne oblike zaščite, ki prekrijejo nos in usta, ter zaščitnih rokavic. Ker ni dovolj zaščitnih mask, je možen tudi primitiven način, šali, rute, je poudaril minister Hojs.
Posvaril je, da bodo, če ta odlog ne bo zalegel, sledile dodatne zaostritve. Prepričan je, da bodo včerajšnjemu dnevu sledile dodatne okužbe.
Predstojniki
Predlog obsežnega protikoronskega zakona predvideva nekatere ukrepe tudi na področju javnega sektorja. Med drugim prinaša znižanje plač nekaterim funkcionarjem za 30 odstotkov, za izpostavljene javne uslužbence pa nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve. Ocene finančnih posledic ukrepa minister za javno upravo Boštjan Koritnik še nima.
Predlog zakona med drugim predvideva možnost začasne premestitve javnega uslužbenca v okviru istega delodajalca ali k drugemu delodajalcu brez soglasja delavca.
Po Koritnikovih besedah so pobude dobili predvsem iz zdravstva in socialnega varstva, kjer je vsak zavod svoj delodajalec. Kot primer je navedel dom za starejše, v katerem bi zbolel velik del zaposlenih in bi lahko tja hitro premestili usposobljene zaposlene iz drugega doma.
Besedilo zakona določa, da ima v tem primeru premeščeni delavec pravico do plače za delo, ki ga opravlja, razen če bi na svojem dosedanjem delovnem mestu dobil več.
V času trajanja epidemije, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, lahko nadrejeni javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi delo preko polnega delovnega časa. To lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, s soglasjem javnega uslužbenca pa tudi dlje, še navaja predlog.
Delodajalcem prav tako omogočajo, da zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas, vendar najdalj za obdobje do 30. septembra 2020.
Javni uslužbenec bo po tem predlogu lahko zaradi epidemije, ko ni možno opravljati dela, najdlje do 31. maja 2020 pisno napoten na čakanje na delo doma s pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Podatkov o tem, koliko uslužbencev bi lahko bilo napotenih na čakanje na domu, Koritnik še nima.
Predlog uvaja tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije za vse zaposlene v javnem sektorju, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, je nadaljeval Koritnik. Dodatek lahko znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega, o čemer odloči predstojnik, ki pri tem upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.
Do novega dodatka bodo upravičeni tudi zaposleni, ki so napoteni na delo v tujino, saj je razglašena pandemija, je dejal minister.
Sredstva za financiranje dodatka bodo zagotovili v proračunu, čeprav Koritnik ocene o tem, koliko bo to stalo, še nima, saj podatke o številu zaposlenih, ki bodo do njega upravičeni, še zbirajo.
Minister je spomnil tudi na predlog za znižanje plač vsem funkcionarjem, torej med drugim tudi predsednikoma republike in vlade ter ministrom in poslancem, in sicer za 30 odstotkov. Enako bo veljalo za bivše funkcionarje, ki prejemajo nadomestilo plače, in tiste, ki bodo na funkcijo imenovani v tem času. Plač pa ne bodo znižali funkcionarjem sodstva, ustavnim sodnikom in županom.
Javni uslužbenec in funkcionar, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile ne moreta opravljati dela, bosta imela pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
Zakonski predlog predvideva tudi spremembe pri javnem naročanju, in sicer se prag za evidenčna javna naročila dviguje z 20.000 na 40.000 evrov brez DDV za naročilo blaga ali storitev ter s 40.000 na 80.000 evrov za naročanje gradenj. Po Koritnikovih besedah bo to omogočilo hitrejše javno naročanje za nujne stvari, predvsem za opremo bolnišnic in podobno.
Izobraževanje na daljavo
Zaradi izrednih razmer odslej šolanje na daljavo nadomešča redno šolsko delo, je na večerni novinarski konferenci povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Če študentom zaradi posledic krize ne bo uspelo izpolniti študijskih obveznosti, se jim bo status prenesel na naslednje študijsko leto. Matura za zdaj ostaja.
"Glavni cilj ukrepov je zagotavljati pravice do izobraževanja in znanstvenega dela tudi v izrednih razmerah, kot organizirane oblike ta trenutek ne zagotavljajo. Predlagani ukrepi zagotavljajo pogoje za nadaljnji potek izobraževalnega in znanstvenega procesa na daljavo in za zaključek šolskega leta," je ukrepe predstavila ministrica.
Osnovno-, srednje- in višješolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih kot tudi vse druge oblike dela na daljavo z učenci, dijaki in študenti sedaj potekajo v skladu s potrjenim šolskim koledarjem in nadomeščajo običajno izvedbo v razredu, je povedala ministrica.
"Če bo zaradi trajanja izjemnih razmer to potrebno, bo s ciljem zagotavljanja pravic treba prilagoditi tudi načine ocenjevanja, odločanja o napredovanju, rokih za izdajo in razdelitev spričeval, načinih in rokih za opravljanje nacionalnega preverjanja znanja," je pojasnila.
Za zdaj tudi ne razmišljajo o spremembah pri maturi: "Če se bo izobraževanje na daljavo odvilo na tak način, potem bomo šolsko leto končali v rokih. Znano pa je, da bo treba zaradi tega, ker učni proces ne poteka v fizični obliki, prilagoditi preverjanje znanja. S predstavniki strokovnjakov to zelo temeljito preigravamo in v najkrajšem možnem času bomo lahko te spremembe opredelili. Za zdaj je enotna ocena stroke, da naj se matura izvede."
Prav tako je poudarila, da ne razmišljajo o podaljšanju šolskega leta v poletje. Ravno zato zdaj delo na daljavo zakonsko opredeljujejo kot enakovredno učenju v razredu, je pojasnila.
Ukrepi urejajo tudi težave dijakov, vajencev in študentov v zaključnih letnikih, ki morda ne bodo mogli izpeljati praktičnega dela izobraževanja. Ministrica je pojasnila, da se jim bo štelo kot opravljeno, če bodo imeli pozitivne ocene pri strokovnih modulih v zaključnem letniku.
Visokošolski zavodi bodo lahko sprejeli spremembe obveznih študijskih programov za tekoče leto. Študenti višje- in visokošolskega študija, ki zaradi izrednih razmer ne bodo mogli redno opraviti obveznosti, bodo pridobili pravico do podaljšanja statusa v naslednjem študijskem letu.
Na področju raziskovalne dejavnosti se bo izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov, ki se iztečejo 31. decembra, podaljšajo za eno leto, letni obseg financiranja bo ostal nespremenjen.
Nosilci javnih pooblastil javnih služb, ki v času epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh uporabnikom ne smejo zaračunati, je pojasnila ministrica. "Zaposleni v teh zavodih bodo nadomestila plač ter stroškov zaradi neizvajanja pridobili iz proračuna. To velja tudi v primeru izvajanja storitev na primer v zasebnih vrtcih, ki jim bodo pripadala sredstva iz proračuna v višini 85 odstotkov za posameznega otroka," je pojasnila ministrica.
Tako kot drugim samozaposlenim bo vlada izredno pomoč v višini univerzalnega temeljnega dohodka namenila tudi samozaposlenim na področju šolstva, izobraževanja in športa, ki zardi epidemije ne morejo opravljati svoje dejavnosti: 350 evrov za marec in 700 evrov za april in maj. Ministrica pa je opozorila, da do teh niso upravičeni tisti, ki imajo na dan uveljavitve zakona neplačane davčne obveznosti.
Krizni dodatek
Minister za delo Janez Cigler Kralj je ponovil, kar je na prejšnji novinarski konferenci povedal že minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek: delodajalec mora delavcem, ki še delajo, izplačati neobdavčen krizni dodatek v višini 200 evrov.
Veljavnost vseh pravic iz javnih sredstev (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek in druge, ki iztečejo 31. marca ali kasneje) se mesečno podaljšuje za en mesec, do izteka meseca, v katerem bodo ukrepi s strani vlade preklicani.
Velikim družinam s tremi otroki predlog zakona namenja dodatek v višini 100 evrov, družinam s štirimi ali več otroki pa 200 evrov višji dodatek, poleg dodatka, ki ga že prejemajo.
Delodajalcem, ki so primorani poslati zaposlene na čakanje, se bo financiralo celotno nadomestilo, ki je določeno v višini 80 odstotkov plače delavcu. Enako velja za delavce, ki ostanejo doma zaradi varstva otrok, zaprtja meja ali ukinitve javnih prevozov.
Upokojenci imajo pravico do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka. Prejeli ga bodo tisti, ki imajo pokojnine nižje od 700 evrov. Dodatek se bo izplačal v treh različnih višinah: 300 evrov za pokojnine do višine 500 evrov, 230 evrov za pokojnine od višine 501 evrov do višine 600 evrov in 130 evrov za pokojnine od višine 601 evrov do višine 700 evrov. Prejemek se ne bo všteval v dohodek za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, saj je osnovni namen dodatka izboljšanje socialnega položaja upravičencev. Prav tako od prejetega solidarnostnega dodatka ne bo potrebno plačati dohodnine in prispevka za zdravstveno zavarovanje, dodatek pa tudi ne bo predmet davčne izvršbe.
Poudaril je, da so do temeljnega dohodka upravičeni s. p.-ji, ki jim je od februarja 2020 močno upadel promet. To bo ugotavljal Furs. Dohodek ne bo obdavčen.
