Umar je pred manj kot dvema tednoma v pomladanski napovedi objavil, da bi bila lahko gospodarska rast letos 1,5-odstotna, ob tem pa opozoril na veliko negotovost in veliko verjetnost, da napoved ob zaostritvi razmer, povezanih s širjenjem koronavirusa, poslabša.
"V času od objave napovedi, v manj kot v dveh tednih, so se razmere močno spremenile," so v današnjem sporočilu za javnost izpostavili v Umarju. Razmah epidemije v sosednji Italiji in širjenje koronavirusa v preostale evropske države pa sta že do sredine marca zahtevala nujne in obsežne ukrepe za zaščito zdravja in ljudi v Sloveniji ter večini evropskih držav, ki močno vplivajo na gospodarsko aktivnost, so dodali.
"Že ob predpostavki, da bodo sedanje zaostrene razmere in močno oteženo poslovanje proizvodnega in storitvenega sektorja trajali dva meseca, lahko pričakujemo več kot petodstotni padec BDP. Naše ocene se, upoštevaje to predpostavko, v tem trenutku gibljejo med šestimi in osmimi odstotki," so navedli. Po njihovih besedah bo globina padca odvisna od nadaljnjega poteka epidemije in njenega trajanja, trajnejše stabilizacije gospodarskih razmer pa naj ne bi bilo pričakovati pred razvojem in množično uporabo cepiva.
Najbolj izpostavljeni sektorji?
Ob tem so opozorili na najbolj izpostavljene dejavnosti, kot so hotelske nastanitve, gostinske in osebne storitve ter trgovina z neživili. Tu je v času strogih ukrepov za zajezitev koronavirusa verjetno mogoče pričakovati tudi do 70- ali večodstotni padec dodane vrednosti. V industriji, trgovini, prometu in nekaterih poslovnih storitvah pa bo siceršnji obseg dodane vrednosti vsaj prepolovljen.
Bolje jo bosta po Umarjevi napovedi odnesla energetika in kmetijstvo, v dejavnosti, kot so telekomunikacijske storitve, pa je pričakovati celo rast. Če bo obdobje močno ohromljene gospodarske aktivnosti trajalo dlje časa, in to naj bi bilo vedno bolj verjetno, pa bodo vplivi za gospodarstvo večji in daljnosežnejši, so še zapisali v uradu. Povečalo se bo število stečajev, posledice bo občutil trg dela.
Ključni bodo ukrepi
V tej luči bodo ključno vlogo odigrali ukrepi. "Absolutna prioriteta so ukrepi za podporo delovanju zdravstvenega sistema in oskrbo z vsemi potrebnimi zaščitnimi sredstvi ter nujno potrebno opremo, na gospodarskem področju pa najprej nujni in takojšnji ukrepi za blaženje posledic širitve epidemije, ki bodo podprli podjetja in prebivalstvo pri premoščanju likvidnostnih težav zaradi izpada prihodkov in zagotovili ohranjanje delovnih mest v največji možni meri, pozneje pa ukrepi za zagon gospodarstva," so nanizali.
Celovito napoved bo Umar pripravil po izteku zaščitnih ukrepov.
IMF: Škoda zaradi pandemije bi bila lahko večja od tiste v zadnji krizi
Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja, da se svetovno gospodarstvo zaradi pandemije novega koronavirusa sooča z resno gospodarsko škodo. Kot ocenjuje izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva, bi bila lahko škoda celo večja od tiste, ki jo je povzročila zadnja gospodarska kriza. Poleg tega trenutne razmere terjajo ukrepe, kakršnih še ni bilo.
Georgieva je vlade najrazvitejših držav, združenih v skupino G20, pozvala, naj zagotovijo več podpore revnejšim državam, IMF pa je po njenih besedah pripravljen, da v pomoč ponudi vse svoje posojilne zmogljivosti, torej 1000 milijard dolarjev (okoli 930 milijard evrov). Izvršna direktorica IMF je dejala še, da so obeti za svetovno gospodarstvo v letošnjem letu negativni. Po njeni oceni bo recesija vsaj tako huda, kot je bila v času svetovne finančne krize pred dobrim desetletjem, če ne še večja.
Tudi generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria je ta konec tedna v luči spopada s posledicami pandemije razvite države pozval k povezovanju. Prepričan je, da bodo morale doseči koordinirane dogovore, ki bodo morali preseči tako Rooseveltov New Deal iz 30. letih prejšnjega stoletja kot tudi Marshallov načrt, s katerim so ZDA na noge postavile po drugi svetovni vojni uničeno Evropo.
