Evropske borze po ponedeljkovih največjih padcih v zadnjem desetletju, ki jih je povzročila panika vlagateljev zaradi poglabljanja krize z novim koronavirusom, počasi okrevajo. Vlagatelji so v pričakovanju novih ukrepov posameznih držav in centralnih bank za zajezitev negativnih posledic, ki jih v gospodarstvo prinaša koronavirus.
Svetovna zdravstvena organizacija je sicer novi koronavirus včeraj razglasila za pandemijo.
Gospodarske posledice pa bodo očitno velike, ugotavlja ekonomist in nekdanji finančni minister Franc Križanič. »Večje kot pri resnejši pandemiji gripe, ki po simulacijah sodelavcev londonske revije The Economist zniža realni obseg svetovne trgovine za dva odstotka. V primeru epidemije koronavirusa covid-19 imamo kritično situacijo oziroma vrsto elementarne nesreče,« je za naš časopis pojasnil Križanič, še preden je bil razglašen za pandemijo.
Nevarnost daljše energetske krize
Gospodarski pesimizem, povezan z zdajšnjo epidemijo, se kaže tako v globokem upadu borznih indeksov kot tudi v upadu cen surove nafte. Ob tem na svetovnem trgu fosilnih goriv že od lanske jeseni poteka cenovna vojna pri dobavi zemeljskega plina v Evropski uniji, začenja pa se tudi cenovna vojna.
»Upad cen teh surovin našemu gospodarstvu koristi, dokler ne bo trajal tako dolgo, da bo vplival na dolgoročno povečanje slovenske uvozne odvisnosti pri preskrbi z energijo. V tem primeru bo, po ponovnem povečanju cen zemeljskega plina in surove nafte, vsaj na raven, ki pokriva stroške dobave, pri nas sledila daljša energetska kriza,« je opozoril nekdanji minister.
Na pesimizem vplivajo tudi težave na področju dobavnih verig, zaradi česar se zmanjšujejo dohodki. To bo po Križaničevi oceni verjetno vplivalo na zmanjšanje investicij in nakupov trajnih potrošnih dobrin. Nekdanji minister zato pričakuje povečanje javnofinančnih primanjkljajev po državah, v Sloveniji pa se bo ta vrnil, od leta 2017 dalje namreč beležimo proračunski presežek. To bo »do neke mere ublažilo učinek upada povpraševanja in preprečilo spiralno obliko krize,« je dejal Križanič.
Finančni sektor, tako meni nekdanji minister, ne bo pod večjim pritiskom zaradi krize, povezane s zdajšnjo epidemijo. »Zadolženost gospodarstva se bo v njej sicer povečala, a so vsaj v Evropski uniji na voljo precejšnji presežki prihrankov nad bančnimi plasmaji. To velja še zlasti za Slovenijo. Pričakovati je večjo vlogo državnih razvojnih bank in podaljšanje rokov odplačil kreditov v že vzpostavljenih kreditnih linijah pri poslovnih bankah,« je dejal.
Finančna uprava je sicer včeraj v sporočilu za javnost podrobneje opisala nekaj obstoječih možnosti, ki jih imajo podjetja na voljo za blažitev posledic širjenja novega koronavirusa. Med temi so obročno plačilo ali odlog plačila davka, ki pa ne veljata za akontacije davka, davčni odtegljaj ali socialne prispevke.
Velika odvisnost od mednarodnih tokov
Ob izbruhu koronavirusa in povečanju povpraševanja po hrani z daljšim rokom uporabe se je ponovno odprlo tudi vprašanje samooskrbe. Agrarni ekonomist in izredni profesor na biotehniški fakulteti Aleš Kuhar je povedal, da je kopičenje zalog popolnoma nepotrebno. Kuhar sicer upa, da bo epidemija koronavirusa kmalu obvladana, če pa se to ne bo zgodilo, bi to po njegovi oceni lahko pripeljalo do določenih težav, predvsem z vidika velike vključenosti v mednarodne tokove. »V Sloveniji konkurenčnost kmetijstva in agroživilske industrije premalo sistematično gojimo v smeri zagotavljanja hrane. Proizvodnji potencial v kmetijstvu in živilski industriji tako pada zaradi različnih dejavnikov, zato smo bolj izpostavljeni tveganjem, ki jih prinaša transport hrane. Že od naše sosede Italije, ki je trenutno najbolj pod udarom širjenja okužb. Zelo močno smo odvisni tudi od logistike in hrane iz severnega dela Evrope, iz Nemčije in Avstrije. In tudi z juga, to se pravi iz Hrvaške in Srbije, zato smo tudi bolj ranljivi,« je pojasnil Kuhar.
