Kandidat SDS za zunanjega ministra Anže Logar je dobil zeleno luč na današnji predstavitvi pred odborom DZ za zunanjo politiko (OZP). Podprlo ga je 13 poslancev, sedem pa jih je bilo proti. Poslance je v veliki meri zanimala predvsem prihodnja politika do Hrvaške, pri čemer je Logar napovedal, da bistvenih sprememb ne pričakuje.
Že v uvodni predstavitvi svoje kandidature napovedal je vzpostavitev posebnega odposlanca za Hrvaško, napovedal pa je tudi, da je napočil čas za "tiho diplomacijo". S tem je vzpodbudil zanimanje poslancev bodoče opozicije iz LMŠ, SD, SAB in Levice, kaj naj bi bil cilj tovrstne tihe diplomacije in ali bi to lahko pomenilo uvod v to, da bi se Slovenija odrekla arbitražni razsodbi o meji.
Logar jih je skušal pomiriti, da je s "tiho diplomacijo" mislil predvsem to, da vsak korak v odnosih s Hrvaško ne bi potekal na očeh javnosti. Sicer pa bo ena od prioritet bližajočega se slovenskega predsedovanja Svetu EU spoštovanje vladavine prava, ki je po njegovih besedah ključno za ohranjanje evropskih vrednot. In v ta okvir spada tudi spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč, je poudaril.
Večjih sprememb v politiki do Hrvaške ne pričakuje
S tega vidika drugačna politika, kot da Slovenija vztraja pri izvršitvi arbitražne razsodbe, niti ni mogoča, je zatrdil Logar. "Mislim, da ne bo večjih sprememb v dosedanji politiki do Hrvaške," je dejal. A po drugi strani je dodal, da dosedanji pristopi v odnosih s Hrvaško niso odobrili sadov in bodo potrebni drugačni. Prav tako bi Slovenija pri zavzemanju za vladavino prava morala najprej pomesti pred svojim pragom, je večkrat poudaril.
Napovedal okrepitev delovanja znotraj EU
Poslanci Igor Peček, Nik Prebil (oba LMŠ), Matjaž Nemec (SD), Andrej Rajh (SAB), Matej T. Vatovec in Violeta Tomić (oba Levica) so mu sicer zastavili cel kup vprašanj, od odnosov s sosedami, kjer jih je zanimal še prihodnji odnos z Madžarsko, do tega, s katerimi državami namerava kot zunanji minister še posebej krepiti odnose. Prav tako so jih zanimala Logarjeva stališča do glavnih perečih vprašanj v EU in svetu. Vsi pa so bolj ali manj neposredno kritizirali Logarjevo SDS, ki da je doslej vodila vzporedno zunanjo politiko.
Logar jim je glede tega odvrnil, da opozicija, v kateri je bila doslej SDS, pač ne vodi zunanje politike države. Cinično pa je pristavil, da ga veseli, ker s tovrstnimi vprašanja prihodnja opozicija očitno napoveduje, da se bo obnašala drugače in da bo Slovenija v času predsedovanja Svetu EU potrebovala enotnost na področju zunanje politike.
Sam je napovedal predvsem okrepitev delovanja znotraj EU. V tem smislu namerava okrepiti pristojni oddelek na ministrstvu, ki je po njegovem mnenju z devetimi diplomati močno podhranjen. EU in Nato je sicer izpostavil kot strateška in ključna cilja delovanja slovenske zunanje politike, saj so jih kot take na referendumih leta 2003 potrdili tudi slovenski volivci.
Pričakuje tudi pomoč prve dame ZDA
V tem smislu zato namerava krepiti tudi odnose z ZDA. Pri tem pričakuje tudi pomoč tam živečih Slovencev, v prvi vrsti celo prve dame ZDA Melanie Trump. Sicer pa je razmišljal, da bi bilo dobro odpreti veleposlaništva v Dublinu, Stockholmu in tudi kateri od baltskih držav.
Bo pa za uresničevanje strateških zunanjepolitičnih interesov Slovenije treba okrepiti finančna sredstva ministrstva, se je zavzel. Kljub temu da je v predstavitvi namenil kar nekaj kritik na račun predhodnikov na položaju, ki jih sicer ni imenoval, pa je zavrnil oceno Vatovca, da je MZZ "na zgodovinskem minimumu". Proračun ministrstva se je nekoliko okrepil, vendar bo treba storiti še več za slovensko diplomacijo, da bo lahko učinkovita in uspešna, je napovedal.
Odločno podprl Grčijo in Bolgarijo
Izzvan je bil tudi glede migracij, pri čemer je predvsem Tomićevi odgovoril, da v SDS nasprotujejo nezakonitim migracijam, ne pa legalnim. Sicer pa je to vprašanje označil za "zelo občutljivo". Hkrati pa je v luči zadnjih dogodkov, ko je Turčija poslala množice proti Evropi, odločno podprl Grčijo in Bolgarijo, "ki branita schengenske meje".
Izrazil je upanje, da bo Evropska komisija uspela ohraniti delovanje schengenskega sistema, ki ga je označil za eno velikih pridobitev. Izognil pa se je odgovoru na vprašanje, kaj bo s prošnjo Hrvaške za vstop v to območje brez sistematičnega nadzora na mejah med državami članicami.
Prav tako je bil zelo medel v odgovorih na vprašanja glede prihodnjih odnosov z Madžarsko. Tomićeva mu je dejala, da se ob povezavah stranke SDS z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom postavlja vprašanje, čigave interese bo branila prihodnja vlada. A Logar se na tovrstna vprašanja ni direktno odzival. Je pa med drugim opozoril Matjaža Nemca, naj bo kot predsednik OZP pozoren, kaj govori, saj da tuji diplomati skrbno vse beležijo.
Cigler Kralj med prioritete uvršča bolj življenjski sistem socialnih pomoči
Tudi kandidat za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je danes uspešno prestal zaslišanje pred matičnim parlamentarnim odborom. Njegovo predstavitev je podprlo devet članov odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, proti pa jih je bilo osem.
Cigler Kralj je v več kot peturni predstavitvi kot tri ključne prioritete izpostavil sodobnejši in bolj življenjski sistem socialnih pomoči, vključno s preprečevanjem zlorab, skrb za starejše in okrepitev družinske politike.
Več poslancev je zanimalo, kako bodo v novi vladi financirali napovedane "bonbončke", kot so univerzalni otroški dodatek, brezplačni vrtec za drugega in vse naslednje otroke, vdovske in kmečke pokojnine, dodatne uskladitve pokojnin, novi domovi za ostarele in podobno. Kandidat s številkami ni postregel, dejal je le, da bo zagotovo potreben rebalans proračuna, saj da je samo na ministrstvu za delo okoli 150 milijonov evrov primanjkljaja. Kljub temu bo vztrajal pri izvedbi teh načrtov.
Glede prekarnosti opozoril, da je zgodba večplastna
Kje bodo zgradili pet novih domov za starostnike, še ni mogel razkriti, saj bo to odvisno od analize sedanje pokritosti, podatki pa se že zbirajo.
Odprto je bilo tudi vprašanje minimalne plače oziroma, ali bo popustil pritisku delodajalcev in posegel v novelo zakona, ki je z letošnjim letom zvišala minimalno plačo in iz nje izvzela vse dodatke. "Mesto za dogovor o takih zadevah je v socialnem dialogu," je poudaril Cigler Kralj in zagotovil, da ureditve nima namena samovoljno spreminjati.
Glede prekarnosti je opozoril, da je zgodba večplastna, saj ne pomeni nujno prisilnih samozaposlitev in podobnega, temveč tudi lastne odločitve, podjetnost. Prvo bo treba sankcionirati, za kar bo pomemben nadzor Inšpektorata RS za delo, drugo pa podpreti, je dodal.
Zagotovil, da je "izjemno socialno čuteč"
Miho Kordiša (Levica) je zmotilo, da je kandidat med predstavitvijo veliko govoril o debirokratizaciji in pregonu domnevnih zlorab socialnih pomoči, na drugi strani pa ni niti omenil revščine. Kandidat je zatrdil, da je "izjemno socialno čuteč" in da je tu zato, da se zavzame za revne.
Dodatek za delovno aktivnost, ki ga je vlada Marjana Šarca skušala ukiniti, a ji to ni uspelo, bodo po njegovih besedah podvrgli večjemu nadzoru, tako da ga bodo v prihodnje dobivali le tisti, ki ga res potrebujejo. Postopke za pridobitev varstvenega dodatka pa velja poenostaviti, se je strinjal.
Strahove več poslancev, da bi bili lahko na račun predvidene uveljavitve univerzalnega otroškega dodatka na slabšem najšibkejši, je označil za neutemeljene. Rešitev bo iskal v širokem dialogu z vsemi deležniki, je napovedal.
Nanj naslovili tudi vprašanje o odnosu do splava in istospolnih skupnosti
Na Cigler Kralja je bilo naslovljeno tudi vprašanje o njegovem odnosu do splava. Kot je pojasnil, mu "življenje na tem svetu pomeni največ". Ker pa pozna in sprejema ustavno ureditev in družbeni konsenz na tem področju, vanj ne namerava posegati.
O istospolnih skupnostih je medtem dejal, da "tudi v teh zvezah lahko ljudje živijo vrednote, ki so nam vsem blizu" in da je "to področje trenutno dobro urejeno".
Pomisleki, da kandidatu manjka vodstvenih izkušenj
Nekaj poslancev je bilo zelo kritičnih zaradi premalo konkretnih odgovorov kandidata. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je denimo ocenila, da je "natrosil veliko piar zgodbic". S tem je namignila, da je bil v preteklosti predstavnik za stike z javnostjo pri NSi. Najostrejši pa je bil Kordiš, ki mu je očital veliko pomanjkanje strokovne podkovanosti.
Med zaslišanjem so bili večkrat izraženi tudi pomisleki, da kandidatu manjka vodstvenih izkušenj. Kot je menila Maša Kociper (SAB), so te nujne za vodenje ministrstva, pod katerega širše gledano sodi okoli 1000 zaposlenih. "Sveža ekipa in novi obrazi so lahko tudi prednost," ji je odgovoril kandidat in dodal, da gre za velik izziv, za katerega je pripravljen sprejeti vso odgovornost.
Tonin: Prihajam kot gasilec gasit požar
Odbor za obrambo je po petih urah razprave z 11 glasovi za in šestimi proti prižgal zeleno luč kandidatu za ministra za obrambo Mateju Toninu. V zaslišanju je Tonin med drugim izpostavil potrebo po izvzetju Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema in ureditvi položaja vojakov po 45. letu.
Enotni plačni sistem je po oceni Tonina namreč preživet, saj ne povzroča težav le v obrambi, pač pa tudi v zdravstvu, šolstvu in na drugih področjih. Omenil je tudi idejo v koaliciji, da bi ob isti masi plač področno naredili ločene plačne sisteme.
Tonin je sicer na zaslišanju med drugim odgovarjal na vprašanja poslanca SD Sama Bevka glede spodbujanja zanimanja mladih k vstopu v vojsko in podrobneje o odnosu do naborniškega sistema. Jerca Korče iz LMŠ pa je Tonina med drugim vprašala po morebitnem izvzetju vojske iz enotnega plačnega sistema in o delovanju sindikatov. Spomnila je, da Tonin v preteklosti ni bil naklonjen delovanju sindikatov vojski.
Več poslancev je zanimalo, kako namerava kot minister poskrbeti za dvig obrambnih izdatkov. Poslanec LMŠ Robert Pavšič ga je povprašal po stališču glede vadišča Poček, poslanec SD Matjaž Nemec pa o prioritetah glede mednarodnih operacij in misij.
"Brez ljudi Slovenske vojske ne bo"
Kandidat za obrambnega ministra je pojasnil, da osebno podpira obvezno služenje vojaškega roka, ve pa, da tega ni mogoče storiti čez noč. "Zato je v koalicijski pogodbi zapisana postopnost," je pojasnil. Kot je poudaril, želi v vojsko privabiti zlasti tiste mlade, ki si tega res želijo. "K nošenju orožja ne bo prisiljen nihče, ki tega ne želi. Brez ljudi pa tudi Slovenske vojske ne bo," je dejal.
Tonin še vedno ocenjuje, da bi bilo primerneje, da bi namesto sindikatov vojska imela svoje združenje, ki bi se dvakrat letno sestajalo z odločevalci na obrambnem področju. Ker pa Slovenska vojska sindikate ima, bo, kot je zatrdil, z njimi konstruktivno sodeloval in jih ne bo ukinjal.
Kandidat za ministra je priznal, da je cilj, da bi za obrambne izdatke namenili dva odstotka BDP, v prihodnjih dveh letih nerealen. Poudaril je, da bo sredstva treba dvigniti, za koliko, pa je odvisno od javnofinančnih zmožnosti. Prioriteta glede mednarodnih operaciji in misij bo po njegovih besedah krepitev prisotnosti na Balkanu. "Ostalo je odvisno od zunanjepolitičnih ciljev, kadrovskih in finančnih zmožnosti," je dejal.
Nasprotuje vključevanju štajerske varde v Slovensko vojsko
Tonin je zagotovil, da je pripravljen na dialog z lokalno skupnostjo glede osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku. Je pa zatrdil, da bo, dokler bo on minister, Slovenska vojska vadišče imela.
Obljubil je tudi podporo gasilcem, da bo ta sistem še naprej močan, dobro usposobljen in da bodo gasilci dobro opremljeni. Nenazadnje namerava za državnega sekretarja izbrati gasilskega poveljnika Damijana Jaklina, sicer župana Velike Polane.
Tonin je podrobneje pojasnil izjavo o vključevanju določenih posameznikov v varovanje meje. Kot je zatrdil, nasprotuje vključevanju t. i. štajerske varde v Slovensko vojsko. Kot je poudaril, pa so v Sloveniji številne generacije, ki so služile vojaški rok ali so bile vojaško usposobljene. "Ne vem, kaj bi bilo spornega, če bi dali vabilo, da bi ti posamezniki proti plačilu patruljirali na meji ali opravljali lažja dela," je povedal. Je pa zatrdil, da bi tudi ti posamezniki morali predhodno opraviti varnostno preverjanje in usposabljanje.
