Kaj ste pripravili obiskovalcem nocojšnjega koncerta?
Smo mlad ansambel. Muzicirati smo začeli lani poleti. To bo naš četrti koncert. Zelo dobro so nas sprejeli na koncertih v Kranju, Tržiču in na Ptuju na mednarodnem festivalu Arsana. Vsi smo profesionalni glasbeniki, vpeti v nešteto projektov in razprodani na vse konce. Zato je skupni čas, ko se dobimo, toliko bolj intenziven in kreativen. Koncert v SiTi Teatru bo prav gotovo napolnjen z adrenalinom, kreativnostjo in improvizacijo. Pripravili smo etno jazzy obarvano glasbeno popotovanje. Glasba, ki jo igramo, je naša avtorska, navdihnjena z vseh strani sveta, kar samo potrjuje tezo, da res postajamo ena sama globalna vas.
Kako ste si »razdelili« delo in na kateri inštrument bo kdo igral?
V tej glasbeni sestavljanki vsak prispeva svoj delež. Sam sem prispeval večino skladb in uredil note, igram klaviature in EWI, Gombi (Boštjan Gombač) je vse skupaj pobarval z zvočnimi barvami iz polnega kovčka najrazličnejših inštrumentov, Petra, ki je sicer tolkalistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, je virtuozinja na raznovrstnih tolkalih, Nino je stari maček in velik poznavalec etno glasbe, Robi pa odličen basist in glasbenik. V bendu imamo sicer tudi vrhunskega glasbenika Kristijana Krajnčana na bobnih in violončelu. Seveda pa glasba zaživi šele takrat, ko vsi skupaj prispevamo še svojo predanost glasbi, temperament, individualno noto pa tudi karizmo na odru in še marsikaj.
Zadnjič mi je med intervjujem vaša žena Romana dejala, da veliko ustvarjate doma. Se vedno spravite k delu ob določeni uri ali le takrat, ko dobite navdih?
Jutranje ure so zame najbolj kreativne. Moj bioritem ni tipičen za glasbenika.
Kaj vas najpogosteje navdihuje?
Najrazličnejše stvari, lahko kakšna knjiga ali film, pa tudi različni dogodki, narava … Sicer pa zjutraj redno pišem glasbo in se je inspiracija že nekako navadila, da me pride obiskat kar sama.
Ste kdaj doživeli kreativno blokado? Kako ste jo odpravili?
Seveda jo občasno doživljam in moram reči, da je to prava nočna mora. Najslabša rešitev zame je, če trmasto vztrajam. Najbolje se je v takem momentu posvetiti čemu drugemu in se vrniti z napolnjenimi baterijami.
Se vam kdaj zdi, da so bile vse najlepše pesmi že napisane, kot pravi besedilo ene od naših pesmi?
Dokler ima človek potrebo po obiskovanju duhovnih pokrajin, se bodo rojevale vedno nove in nove najlepše pesmi.
Vam je za katero žal, da je niste vi napisali?
Preveč jih je, da bi jih lahko naštel.
Na katero svojo skladbo pa ste najbolj ponosni?
Težko bi se odločil za eno samo, lahko rečem, da sem ponosen na vse skladbe, ki jih bomo igrali z The Pocket Ensemble na koncertu v SiTi Teatru.
Pogosto delate za in z družino ...
Da. Zelo rad sodelujem z družinskimi člani. Z Romano sodelujeva že vse življenje, pa se še kar rojevajo nove stvari. Zadnji najin projekt je muzikal za otroke Na dvorišču, ki je premiero doživel decembra v Cankarjevem domu. S Kristijanom sva tudi že veliko glasbe ustvarila skupaj, zadnji večji skupni glasbeni dogodek je bil koncert Big Banda RTV s Kristijanom kot avtorjem glasbe in kot glavnim solistom na bobnih in violončelu lanskega aprila v Cankarjevem domu. Tudi z Žiganom pripravljava nekaj, kar bomo videli in slišali še letos.
Ste že tudi dvakratni dedek. Vnukinjama kdaj kaj zaigrate?
Elora bo stara dve leti in je zelo dovzetna za glasbo. Zelo rada jo posluša in že poskuša zraven kaj zapeti. Rada ima tudi tolkala, zato se igramo z ritmi. Rosa, ki bo stara štiri mesece, pa se umiri, če ji kaj zapoješ.
Ste tudi dirigent – kakšen je občutek, ko vaša orkestralna skladba pod vašo taktirko zazveni v vsej svoji lepoti?
Če sta skladba in priredba pravi, se lahko glasbeniki iz orkestra z njo poistovetijo in zaigrajo s pravim žarom. Občutki ob tem so nepopisni.
Koliko pa je sicer še zanimanja občinstva in naročnikov za velike skladbe? Se ta zmanjšuje ali povečuje?
V današnjem času je dojemanje glasbenih poslušalcev vse bolj površno. Glasbo velikokrat sprejemamo samo kot ozadje, samo da zapolni tišino. Zato smo glasbeniki toliko bolj veseli poslušalcev, ki si vzamejo čas in obiskujejo koncerte, kjer se lahko povsem drugače posvetijo glasbi.
Objavljeno v reviji Vklop/Stop spored št. 6, 6.2.2020
