Predlog novele zakona o vojaški dolžnosti so januarja, še preden je odstopil tedanji premier Marjan Šarec, vložili poslanke in poslanci SDS. Predvideval je ponovno uvedbo šestmesečnega služenja vojaškega roka, v primeru ugovora vesti pa 12-mesečno opravljanje civilne službe.
DZ je prvo obravnavo o noveli opravil v sredo. Poslanec SDS Žan Mahnič je v imenu predlagateljev opozoril, da je trend števila pripadnikov Slovenske vojske ob že siceršnji kadrovski krizi še vedno v upadu. Danes Slovensko vojsko sestavlja približno 6300 pripadnikov stalne sestave in manj kot 700 pripadnikov pogodbene rezerve, kar je bistveno manj od sprva načrtovanih 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 pogodbenih rezervistov.
V vladi, ki do zaprisege nove še opravlja tekoče posle, predloga novele niso podprli. Državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc je priznala, da veljavni sistem kaže določene pomanjkljivosti na področju kadra, vendar pa razlogi za uvedbo posameznih ali vseh sestavin vojaške dolžnosti po njeni oceni niso podani. Poudarila je, da bi predlogi za popolnjevanje Slovenske vojske morali temeljiti na podrobni analizi stanja in posledic predlaganih rešitev.
Glasov zmanjkalo tudi za ukinitev volilnih okrajev
Zakonodajno pot je končal tudi predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki je predvideval ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. Zanj je glasovalo 57 poslancev, da bi lahko nadaljeval obravnavo v DZ, pa bi ga moralo podpreti vsaj 60. Proti je bilo 30 poslancev.
Ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu je sicer ena od dveh možnostih, s katero bi bilo mogoče uresničiti odločbo ustavnega sodišča. To je namreč pred več kot letom dni ugotovilo neustavnost 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ker da v številu volivcev po posameznih volilnih okrajih obstajajo prevelike razlike. Druga možnost bi bila ustrezno preoblikovanje volilnih okrajev, da bi bili ti po velikosti bolj primerljivi, o čemer pa stranke v pogajanjih niso dosegle soglasja. Tudi danes so predlagatelji novele omenjeno možnost ocenili kot nerealno.
