Novice Svet24

Glede na to, kako naši fantje radi sedijo za računalniki in igrajo borilne igrice, bi lahko sodili, da bi bili nad obveznim vojaškim rokom precej navdušeni.

»Ko pa z mladimi o tem dejansko govoriš, rečejo – ne, hvala. Iz preprostega vzroka – ker se, prvič, niso pripravljeni podrejati, in drugič, ker se bojijo socialnih interakcij, ki jim niso kos,« komentira specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant.

»Navajeni so pritoževanja. Danes ni nič nenavadnega, če v tretjem letniku srednje šole učitelj reče: 'zdaj pa tole,' pa se razred oglasi, da oni to ne bi,« razlaga izkušnjo s sodobnimi učenci. »Kot generacija so imeli možnost vpliva na stvari, na katere ne bi smeli imeti vpliva. Zamislite si, da prej ali slej vsaka vojska želi na nek kvazistrokoven način utrditi svojo vojsko, zato uvedejo šikaniranje. To je tema vseh naborniških filmov. Glede na izkušnje z našo mladino pa to ne bo padlo na plodna tla. Mame bodo pisale opravičila.«

Profimedia

Šikaniranje so težko prenašale že prejšnje generacije

»Naši fantje niso pripravljeni dnevno prenašati pritiskov. Pričakujemo lahko precejšnje število psihotičnih epizod. Ali bo prišlo do fizičnega kolapsa ali pa si bo kdo kaj naredil,« je skeptičen Juhant. »Vojska je bila teoretsko v psihologiji vedno dobro podkovana, a tega v praksi niso znali uporabiti. S kolegico psihologinjo nama v jugovojski tako niso znali pojasniti niti tega, zakaj v kantini najprej zmanjka napolitank in vroče čokolade. Vsak človek zdravega razuma je vedel, da se fantje s sladkorjem tolažijo.« Juhant izpostavlja, da so se že prejšnje generacije težko spopadale z režimom, ki so mu bile izpostavljene v vojski.

V vojski eni planirajo, drugi izvajajo

»Družba pa današnje generacije spodbuja v prepričanju, da so posebne. Nato pa pridejo v sistem, kjer morajo biti poslušni. Vojska v celoti deluje samo, če je dobro vodena in če sledi navodilom. Kdor ima v tem režimu lastne ideje, lahko vse pokvari. S tem lahko izničijo trud celotne akcije, saj nimajo globalnega pregleda,« izpostavlja Juhant.

»Vojska je še vedno takšna, kot smo jo vedno poznali. Eni komandirajo – drugi poslušajo, eni planirajo – drugi izvajajo. Tega otroci danes niso več vajeni. Mnogi sploh ne prenesejo več ukaza, začnejo mahati s svojimi pravicami. To bo še zelo pestro.«

»Ti, ki uvedbo predlagajo, res ne vedo, kaj jih čaka s sodobnimi generacijami. To bo kompleten upor družbe. Politika je prepričana, da se bo z uvedbo vojske okrepilo tudi domoljubje, vendar vojska ne more opraviti te vloge. To vlogo mora opraviti družina,« dodaja Juhant.

Predlog o uvedbi nabora končal zakonodajno pot

Državni zbor je sicer na včerajšnji seji sklenil, da predlog novele, ki ponovno uvaja naborništvo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog je v prvi obravnavi podprlo 36 poslancev, proti jih je bilo 51.

Predlog novele zakona o vojaški dolžnosti so januarja, še preden je odstopil tedanji premier Marjan Šarec, vložili poslanke in poslanci SDS. Predvideval je ponovno uvedbo šestmesečnega služenja vojaškega roka, v primeru ugovora vesti pa 12-mesečno opravljanje civilne službe.