Z eno razliko – stranka SDS in predlagatelj zakona Žan Mahnič ugovora vesti nista črtala, so pa možnost civilnega služenja v zakonskem predlogu podaljšali na 12 mesecev. Fantje, ki bodo nosili orožje, bi morali državi torej služiti pol leta, tisti brez pa eno leto. S tem so se predlagatelji poskušali izogniti izkoriščanju civilnega služenja z namenom izogibanja vojaškemu.
Pri tem pa ni nobenega dvoma, da bosta tako nabor kot civilno služenje po predlogu obvezna le za fante – dekleta izostanejo.
Profesionalna vojska ostane, kot jo poznamo, naborniki pa bi začeli polniti vrste rezervne sestave, ki je trenutno pogodbena. Rezervisti se namreč niso izkazali, ko jih je domovina prvič v zgodovini vpoklicala – med migrantsko krizo leta 2015. Natančnih številk, koliko rezervistov ni prišlo na zadolžitev, Slovenska vojska ni objavila, so pa takrat vsem, ki se klicu niso odzvali, javno zagrozili, da bodo morali vrniti vsa mesečna nadomestila za preteklo leto in stroške za usposabljanje iz pogodbenega obdobja.
Natančnih informacij, kako bi nabor potekal, kdaj bi se začel in kdo bi padel v njegov cenzus, še ni – če pa bi obveljala ureditev, ki smo jo poznali nekoč, bi se na nabor morali zglasiti fantje, ki so dopolnili 18. leto starosti. Služenje bi lahko odložili za obdobje višješolskega izobraževanja. Nato pa bi obveznik prav tako moral obuti vojaške škornje, domnevno celo po 26. letu.
Prezelj: Uporaba nabornikov na meji delikatna
»Naborna rezerva je lahko koristna v primeru napada na državo, v primeru naravnih nesreč, kjer se potrebuje vojake za odpravljanje posledic, na meji pa bi bila njihova uporaba že delikatna, prav tako bi bila njihova uporaba problematična za vse zahtevnejše naloge Slovenske vojske,« meni profesor obramboslovja Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede.
»Naborniški vojaki niti slučajno ne razrešijo trenutnega problema Slovenske vojske v zvezi z bojno pripravljenostjo in v zvezi z lastnimi obljubami glede bojnih skupin, ki smo jih dali v zvezi Nato. Prej nasprotno, finance v tej smeri bi verjetno ovirale doseganje omenjenih ciljev,« je dodal Prezelj.
Tri mesce v kasarni, tri v gmajni
Prezelj pričakuje, da se bodo naborniki morali usposabljati vsaj tri mesece, da bi jim lahko zaupali kakršnokoli nalogo zunaj vojašnic. »Pa še takrat bo razlika med profesionalnim in nabornim vojakom ogromna,« predvideva Prezelj.
»Domovinska obveznost« bi bila primernejša od nabora
Funkcijo obveznega vojaškega roka tako Prezelj vidi le na ravni nevojaških faktorjev, »kot so domoljubje, nacionalna zavednost in kohezivnost«. Prezelj bi raje kot obvezni nabor videl uvedbo koncepta »domovinske obveznosti«, »ki bi zahtevala od fantov in deklet, da po 18. letu opravijo tri mesece dela v javno korist v organizacijah iz sistema nacionalne varnosti (vojska, gasilci, policija) ali pri nevladnih organizacijah, ki delajo v splošno družbeno korist.«
»Na ta način bi ohranili neko dolžnost do domovine, mladi bi pridobili občutek za skupnost, vojska bi dobila manjše število zainteresiranih vojakov in se ne bi ubadala z množico nemotiviranih mladcev,« meni Prezelj, »obveznost (pa) bi veljala za fante in dekleta. To bi bilo bistveno bolje v trenutnih razmerah.«
