Karl Erjavec, ministrstvo za obrambo
Po več zamudah smo dobili belo knjigo o obrambi, ki je minister Karl Erjavec ni niti predstavil, čeprav je pod njo podpisan. Med poglavitne cilje so pisci uvrstili dvig vojaškega proračuna na dva odstotka BDP, kolikor od nas zahtevajo v zvezi Nato. Nadalje so navedli, kakšno Slovensko vojsko (SV) si na ministrstvu želijo. Analiza kadrovskega vprašanja je bila kratka, ostalih ugotovitev dejanskega stanja praktično ni bilo.
Na predstavitvi bele knjige je bilo tako slišati, da SV potrebuje 10.000 pripadnikov, če naj obvladuje svoje naloge. Trenutno jih ima v rednem sestavu 6300, 37 odstotkov je vojakov, 30 odstotkov podčastnikov in 16,6 odstotka častnikov, ostalo odpade na civilno osebje. Bela knjiga je politično sklenila, da želi povišati število pripadnikov na osem tisoč.
Častniški in podčastniški kader je jasno zasičen, zato je SV pred dilemo, kam z vojaki, ki ne more napredovati znotraj SV, ne morejo pa več sodelovati v bojnih manevrih. Na ravni ministrstva so se pojavljale ideje, da bi novi poklic lahko našli kot pravosodni policisti, pazniki v zaporih in pri varovanju državnih objektov. Vendar te ideje niso našle mesta v beli knjigi.
Aleš Šabeder, ministrstvo za zdravje
Uganki zdravstvenega resorja sta bili krajšanje čakalnih vrst in prenos dopolnilnega zavarovanja na javno zavarovalnico. Druga zadeva je bila precej neposredne narave, a so stranke koalicije začele politizirati, češ da finančni učinki te preproste reforme niso izračunani. Besedo je držala le stranka Levica, ki je spisala novelo zakona, ta pa ni dobil podpore v državnem zboru, saj zanj niso glasovali v Stranki Alenke Bratušek, pričakovano so bili proti tudi v Desusu, ki mu volivci protisocialne politike ne zamerijo.
Krajšanje čakalnih vrst je kompleksnejši projekt; po mnenju nekaterih te nastajajo, ker zdravniki dvoživke, torej takšni z javno in zasebno prakso, podaljšujejo vrste v javnih čakalnicah in tako polnijo svoje zasebne čakalnice, kjer pacienti za pregled plačajo. Spet drugi menijo, da so čakalne vrste problem, lasten javnemu zdravstvu. Koalicijska pogodba je predvidevala izčrpanje vseh drugih možnosti v javnih ustanovah, v problem pa bi šele nato vključili koncesionarje in zasebnike; realizacije ni bilo.
Andreja Katič, ministrstvo za pravosodje
Andreja Katič, politični kader stranke SD, bi morala na ministrstvu za pravosodje stopiti v čevlje Gorana Klemenčiča. Pričakovano tega ni storila. Klemenčič se je lotil kompleksne reforme kazenskega postopka, ki pa jo je pokopal padec prejšnje vlade. Katičeva ni nadaljevala njegovega dela.
Nič oziroma zelo malo je postorila tudi glede vprašanja definicije posilstva v kazenskem zakoniku, glede katerega je celo občutila javni pritisk po sodbi koprskega sodišča iz leta 2015. Moški, ki je napadel spečo žensko, ni bil kriv posilstva, temveč zgolj spolne zlorabe slabotne osebe. Katičeva je veliko govorila o tem, da kot ministrica podpira prizadevanja, naj se kazenski zakonik na tem področju redefinira po modelu »samo ja pomeni ja«, a je vse ostalo samo pri besedah.
Javnosti je bil obljubljen tudi dostop do sodb na prvi stopnji prek svetovnega spleta, razmeroma preprosta zadeva ostaja neuresničena.
Jernej Pikalo, ministrstvo za šolstvo
Bore malo bi lahko rekli o delnem mandatu ministra za šolstvo Jerneja Pikala. Sodbo ustavnega sodišča glede polnega financiranja zasebnih šol je implementiral tako, da se financira le javni del programa. Zasebne šole so protestirale, da jim sredstva tako dejansko manjšajo. Na protiustavnost novele, ki naj bi protiustavnost odpravila, so opozorili v SDS in NSi.
Malo je bilo postorjenega glede razbremenjevanja učiteljev na osnovnih in srednjih šolah, kar je pričakovano, saj ministrstvo tega sploh ne zaznava kot prioriteto. Učitelji so pri svojem delu vse bolj normirani, v primerih, ko priprave pišejo doma, pa morajo predložiti natančna poročila, kako si razporejajo čas. To ne koristi nikomur, še najmanj učiteljem.
Več pozornosti kot učiteljem je Pikalo posvetil željam staršev in raznim zagovornikom njihovih pravic.
Alenka Bratušek, ministrstvo za infrastrukturo
Od Alenke Bratušek se je pričakovala politična volja nadaljevati delo na drugem tiru, najhitreje in najceneje. Ustavilo se je pri javnem razpisu glede viadukta čez dolino Glinščice, kjer je dražji ponudnik izpodbijal reference cenejšega. Na koncu je projektno podjetje 2TDK razpis kar razveljavilo. Neupravičeno, je nedavno ugotovila Državna revizijska komisija.
Dolgo je trajala tudi izbira izvajalca za gradnjo druge cevi predora Karavanke, ki so jo Avstrijci že davno začeli vrtati. Konec minulega leta je posel z najcenejšo ponudbo dobil turški Cengiz. Izvajalca smo prek številnih pritožb iskali natanko dve leti.
O tretji razvojni osi koalicijska pogodba ni izgubljala besed. Na račun projekta je Novo mesto dobilo del obvoznice, del so si je želeli tudi v Celju, a se je zapletalo na lokalni ravni. Velenjski veljaki pa so dosegli priključek na avtocesto po trasi F2-2 Velenje–Šentrupert namesto na racionalnejši trasi F6 Velenje–Arja vas. Tretja razvojna os bo očitno prekinjena na sredini.
Rudi Medved, ministrstvo za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo je imelo nalogo nadgraditi svoja portala e-Uprava in e-Vem, ju prilagoditi za mobilni dostop in poenostaviti določene postopke. Napredek na tem področju je počasen.
Ja pa minister za javno upravo Rudi Medved zadnji trenutek z dnevnega reda vlade umaknil strategijo o delitvi frekvenčnih pasov, ki jo je pripravila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). Razkrilo se je, kaj je že dalj časa potekalo v ozadju. Akos je namreč trdil, da ni pristojen ugotavljati vpliva frekvenc 5G na zdravje in da naj se v ta namen oblikuje delovna skupina, v katero naj bo vključeno tudi ministrstvo za zdravje. Medved je Akosu očital, da bi moral te vidike upoštevati že sam, konec januarja pa je v ta namen sklical javni posvet o vplivu tehnologije 5G na zdravje.
