Prvak stranke SNS Zmago Jelinčič je od Monike zahteval vračilo dragocenega darila. Ni zahteval vračilo denarja, dobrih 667.000 evrov, pač pa da se v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v njegovo korist. Torej, da bo nepremičnina v Semedeli le njegova.
Jelinčič je trdil, da je ženi (proces ločitve še poteka) leta 2011 podaril 667 tisoč evrov za nakup zemljišča nad Semedelo, ki ga je nato Monika od mestne občine Koper kupila na javni dražbi.
Zmago zagotavlja, da je bil denar njegov, darilno pogodbo pa sta podpisala kasneje, aprila 2014. Monika trdi, da je bil kljub podpisani darilni pogodbi znesek poravnan s skupnimi sredstvi, darilno pogodbo pa da je podpisala, ker ji je tako naročil Zmago.
Za sodišče ni zadostnih dokazov, da je bila hiša zgrajena le z Jelinčičevim "posebnim premoženjem"
Sodišče je tožbeni zahtevek Zmaga Jelinčiča zavrnilo, saj po oceni sodišča "ni mogoče zahtevati vrnitev nepremičnine, kakršna je danes."
Sodišče ni podvomilo, da je Jelinčič ženi podaril denar, ki je bil porabljen za nakup parcele. Eno od ključnih vprašanje pravde je bilo, "ali lahko tožnik zahteva vračilo darila-parcele, na kateri stoji stavba, čeprav je toženki podaril (le) denar za nakup te parcele, na kateri je bila v času trajanja zakonske zveze zgrajena stavba (dejansko zahteva nekaj drugega oz. več, saj je bila stavba zgrajena v času trajanja zakonske zveze), pri čemer tožnik povsem posplošeno in dokazno nepodprto zatrjuje, da je bila tudi stavba zgrajena le s pomočjo njegovega posebnega premoženja."
In sodišče je sklenilo, da Jelinčič ni predložil zadostnih dokazov, da je bila hiša zgrajena le "z njegovim osebnim premoženjem." Po oceni sodišča "tožnik spregleda, da ustvarjanje skupnega premoženja ne pomeni zgolj finančni prispevek zakonca, temveč to predstavlja vsa ravnanja in dejanja zakoncev, s katerimi prispevata k ustvarjanju in ohranjanju skupnega premoženja, torej tudi skrb za družino, otroke, gospodinjska opravila in podobno."
Skratka, če sklenemo rezoniranje sodišča: "Denar je bil vložen v nakup parcele, na kateri je zrasla hiša. Tožnik tako ne more zahtevati vrnitev darila, ki se je transformiralo v skupno premoženje. Tožnik bo ta vložek lahko uveljavljal z ugovorom nadpolovičnega deleža v pravdi v zvezi s skupnim premoženjem."
Jelinčič: Šlo je za določene pritiske, vsega še ni konec
Jelinčič, ki mora plačati 4546 evrov stroškov postopka, nad odločitvijo sodišča ni bil zadovoljen. Še več, bil je razjarjen in ni skoparil s težkimi besedami čez sojenje v tem primeru in sodni sistem v Sloveniji na splošno.
"Ta sodba kaže na dejstvo, da se v Sloveniji ne sodi po zakonu, ampak da se sodi po imenih in priimkih. Moje osebno mnenje je, da je šlo za določene pritiske, ki so rezultirali v tej sodbi. Treba se je zavedati, da vsega še ni konec, temveč gre zgolj za vmesno stopnjo, ki pa bi bila v normalnem pravnem sistemu nepotrebna, ampak Slovenija je pač Slovenija," nam je povedal dolgoletni predsednik SNS in dodal, da se bodo pritožili na sodbo.
Jelinčič je tako prepričan, da se bo "na koncu vendarle moral upoštevati osnovni zakon, da se darila velike vrednosti vračajo, saj bi bilo zelo čudno, da bi bila izdaja družine in kurbarija nagrajena še s strani sodišča."
Njegov argument: "Nesporno dejstvo je, da moja nekdanja soproga ni prispevala popolnoma ničesar. Ves svoj denar je porabila za sebe, medtem ko sem jaz skrbel za podpiranje družine, otrok, gradnjo hiše, plačal parcelo, plačal davek, sedaj pa naj bi bila gospa nagrajena s strani slovenskega sodišča. Zadeva je grozljiva, saj kaže, da pravni sistem v Sloveniji ne deluje, temveč da deluje nekakšno plemensko sojenje, ki nima s pozitivnim pravom nobene povezave. Ni čudno, da toliko zadev konča na Evropskem sodišču za človekove pravice, kjer Slovenija po pravilu izgublja vse primere."
