Težave s komunalno embalažo se vlečejo že od leta 2006, država pa vse od takrat ni vzpostavila delujočega sistema, je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril direktor komunalne zbornice Sebastijan Zupanc.
V skladiščih komunalnih podjetij trenutno leži 3400 ton nepobrane embalaže, ki se je nakopičila do vključno leta 2018 in je niso uspeli odpeljati v skladu z interventnim zakonom, lani se je je nakopičilo 7370 ton, januarja letos pa je ostalo v skladiščih komunalnih podjetjih še 5700 ton teh smeti. "V tem trenutku je v skladiščih komunal preko 16.400 ton neprevzete embalaže," je opozoril Zupanc.
Težave v letošnjem letu so povzročile odločitve upravnega sodišča, ki je pritrdilo družbam za ravnanje z odpadno embalažo in odpravilo nova okoljevarstvena dovoljenja, ki jih je Agencija RS za okolje izdala junija lani. Podjetja tako prevzemajo le embalažo, ki jo dajejo na trg njihovi pogodbeni zavezanci. Računsko sodišče RS ocenjuje, da embalažnina ni plačana za 53 odstotkov vse zbrane embalaže.
Več kot 65.000 ton
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo bodo tako letos prevzemale le okoli 50 odstotkov vse zbrane embalaže. Tako bi se pri komunalah do konca leta nakopičilo okoli 516 ton lesene embalaže, okoli 49.800 ton mešane komunalne odpadne embalaže in več kot 17.300 ton stekla - skupno torej več kot 65.000 ton odpadne komunalne embalaže. Večjih težav ne pričakujejo le pri papirnati embalaži, ki ima trenutno še pozitivno vrednost.
Izvajalci javnih služb morajo imeti v skladu s predpisi, kot je poudaril Zupanc, prostor za skladiščenje za odpadno embalažo, ki jo zberejo v sedmih dneh. V praksi lahko poskrbijo za embalažo za okoli 14 dni, "nikakor pa ne za en, dva ali tri mesece".
"Komunalna podjetja v tem trenutku skladiščijo to embalažo na improviziranih skladiščih. To embalažo po okolici raznašajo veter in ptiči, ko pobirajo ostanke hrane. Spomladi se bodo zaredili glodavci, ščurki, smrdelo bo, skratka, situacija je resnično nevzdržna," je poudaril prvi mož komunalne zbornice.
Pokajo po šivih
Direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič je povedal, da pri njih količine odpadne embalaže presegajo 700 ton. "Vse napore vlagamo v dnevno prevzemanje vseh vrst odpadkov s terena. Zelo resno pa opozarjam in se sprašujem, koliko časa bomo komunalna podjetja še zdržala," je posvaril. Za obvladovanje situacije morajo najemati dodatna skladišča in embalažo balirati, s čimer nastajajo dodatni stroški.
Nina Sankovič z ljubljanskega podjetja Voka Snaga je pritrdila, da so razmere na terenu "grozne". V Voka Snaga letno zberejo okoli 20.000 ton odpadne embalaže, trenutno pa je v njihovem začasnem skladišču 5100 ton teh smeti. To kar za 15-krat presega količino odpadne embalaže, za katero so dolžni zagotavljati primerno skladiščenje, z vsemi smetmi bi napolnili 17 olimpijskih bazenov.
"Najbolj nas je strah, da bo to zagorelo," je izpostavila Sankovičeva. "Pokamo po šivih in našega že tako neprimernega skladiščnega prostora ne moremo izrabiti niti za pol metra več," je opozorila in dodala, da zato iščejo ponudnika, ki bo zanje začasno skladiščil 750 ton odpadne embalaže.
Več kot 500 ton nakopičene odpadne embalaže povzroča preglavice tudi Komunali Kranj, je dejal Igor Viktor Bizjak. Del embalaže so morali shraniti tudi v prostor za pretovarjanje odpadkov, zato so že na robu operativnosti.
8,7 milijona evrov
Komunalna zbornica je sicer pripravila svoj predlog interventnega zakona, ki ga želijo v DZ poslati prek državnega sveta oz. državnega svetnika Marka Zidanška. Ta se nekoliko razlikuje od državnega interventnega zakona, ki je bil sprejet leta 2018 in je prenehal veljati konec lanskega leta, je pojasnil Zupanc: "Ocenili in raziskali smo cene na trgu, razdelili smo cene predelovanja in cene logistike, neprevzeto embalažo pa bi evidentirali na podlagi evidenc, ne le izključno na podlagi odločitve inšpektorja in plombiranja skladišča." Ta zakon bi za letos državo stal 8,7 milijona evrov.
A interventni zakon je lahko zaradi proceduralnih rokov sprejet najhitreje v nekaj mesecih. Do takrat pa bo ministrstvo moralo sprejeti še dodatne ukrepe, je izpostavil Zupanc. Pri tem je spomnil na spremembo uredbe o odpadni embalaži iz leta 2018, ki je komunalnim podjetjem omogočila, da so sama našla prevzemnika embalaže, država pa je prevzela stroške.
Nenazadnje pa je direktor komunalne zbornice izpostavil, da Slovenija nujno potrebuje lastni objekt za termično obdelavo odpadkov: "Če bi imeli lastne objekte, bi bile sedanje težave najmanj pol manjše ali pa jih sploh ne bi bilo."
