Pooblaščena skupina parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je danes na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) opravila nenapovedan nadzor. Kot je povedal poslanec SDS in podpredsednik komisije Žan Mahnič, so preiskovali sum pritiskov na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji.
NPU so obiskali trije člani Knovsa, poleg Mahniča še Zvonko Černač (SDS) in Branko Simonovič (DeSUS). Po koncu nadzora je Mahnič pojasnil, da so opravili nadzor zaradi suma zlorabe obveščevalnih in varnostnih služb s strani predsednika vlade Marjana Šarca in njegovega državnega sekretarja Damirja Črnčeca "z namenom vplivanja, groženj in tudi izsiljevanja poslancev in vodstev strank bodoče potencialne koalicije". Po besedah Mahniča se v zadnjih dneh vse več govori o pritiskih in da naj bi na posameznike pritiskali tudi s podatki, ki jih ima policija o njihovi preteklosti in preteklosti njihovih sorodnikov.
"Seznami ljudi"
Črnčec zanika vzpostavitev vohunske mreže
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec je v odzivu preko odvetniške družbe zanikal poročanje nekaterih medijev, da je vzpostavil vohunsko mrežo, preko katere naj bi izvajal pritiske na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji.
"Damir Črnčec ni nikoli vzpostavil nobene vohunske mreže za zasledovanje in zbiranje podatkov o politikih SMC, DeSUS in SAB ali njihovih družinskih članih ter bližnjih sorodnikih, oziroma sploh nikakršne vohunske mreže. Nikakor ne drži, da naj bi si Damir Črnčec podredil policijo in obveščevalne službe ter da naj bi izkoristil svoje pretekle vodstvene položaje. Damir Črnčec ne deluje po navodilih Marjana Šarca, se ne vmešava (in se nikoli ni vmešaval) in ne zlorablja državnih institucij," so v odzivu na članek, objavljen na spletnem portalu Demokracije v imenu Črnčeca sporočili iz Odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle.
Spletni portal Požareport je namreč poročal, da naj bi Šarčev kabinet prek Črnčeca določenim kriminalistom znotraj Generalne policijske uprave "dostavil seznami ljudi, ki jih je treba informativno obdelati". Po informacijah portala naj bi bile glavne tarče posamezniki iz prijateljskega kroga gospodarskega ministra in prvaka SMC Zdravka Počivalška, poslanci SMC, poslanci stranke DeSUS in tudi SAB. Tako naj bi se kriminalisti pospešeno ukvarjali s privatizacijo Term Olimia in zbirali informacije o drugih prekrških omenjenih funkcionarjev in njihovih družinskih članov.
Po podatkih Kanala A so se člani Knovsa danes poldrugo uro pogovarjali z generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Kot je povedal Mahnič, nadzora niso mogli opraviti v celoti, ker da ga je Bobnarjeva blokirala. "Želeli smo pregledati, kdo od zaposlenih je morebiti v zadnjih dneh oziroma tednih pregledoval evidence določenih poslancev oziroma politikov, vendar nam tega ni želela omogočiti," je pojasnil.
Na podlagi tega, kar so člani Knovsa videli in slišali, pa ne morejo ovreči suma, da se to dejansko počne. Po besedah Mahniča je tudi Bobnarjeva dejala, da tega, kar se poroča, ne more ne ovreči ne potrditi. Z ostalimi člani Knovsa se bodo o tem, kako naprej, pogovorili najverjetneje v sredo. "Zlorab obveščevalno-varnostnih služb je bilo dovolj. Meja bi morala biti postavljena že davno. To, kar se trenutno počne, da se posameznikom grozi, če bodo glasovali po svoji vesti v DZ, presega vse meje," je bil jasen poslanec.
Grožnje in pritiski?
Na obisk trojice so se odzvali v slovenski policiji, kjer so dejali, da parlamentarni nadzor spoštujejo, komisiji pa zagotavljajo vse "potrebne podatke, v okviru, ki je določen z veljavno zakonodajo."
Pooblaščeno skupino na čelu z Mahničem je sprejela najprej generalna direktorica policije Bobnarjeva ter jim pojasnila, da bo policija predstavila in dala na vpogled samo tiste podatke, do katerih so zakonsko upravičeni, kljub temu so od nje zahtevali pojasnila o konkretnih operativnih zadevah, ki se "niso nanašala na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov in posredovanje podatkov o vpogledih v evidencah policije za določene konkretne fizične osebe – določene poslance oziroma politike – pri čemer Policija nima pravne podlage, da bi članom Knovs posredovala te podatke," so pojasnili na policiji in nadaljevali: "Pri tem je generalna direktorica policije poudarila, da za policijo ni nedotakljivih oseb in tako ni ne potrdila ne zanikala morebitnega vpogleda kateregakoli policista v evidence za določene osebe, morda tudi v času nadzora komisije, saj kot generalna direktorica policije ne more vedeti, ali v tem trenutku kateri od policistov zoper kogar koli izvaja katerikoli zakoniti policijski postopek. Člane pooblaščene skupine je večkrat jasno opozorila na njihovo zakonsko pristojnost, ki se nanaša izključno na zakonitost izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov. Zato jim na vprašanja, ki so se nanašala na operativno delo policije izven tega zakonsko določenega okvira, ni odgovorila, ne glede na to, da jo je podpredsednik komisije DZ, g. Žan Mahnič pozval, da naj pomisli na svojo prihodnost. Generalna direktorica policije jim je pojasnila, da jim podatkov, za katere niso pristojni, ne bo posredovala, pod grožnjami ali pritiski pa ne bo ne ona ne policija nikoli popustila."
Pri policiji so še dodali, da so članom pooblaščene skupine pojasnili, da lahko navedene podatke pridobijo preko drugih nadzornih institucij, ki so za to pristojne. Svetovali so jim še, da naj, če razpolagajo s podatki o morebitnih zlorabah, sum izvršitve kaznivih dejanj naznanijo "Posebnemu oddelku Specializiranega državnega tožilstva RS, ki je edini stvarno pristojen za preiskavo kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe Policije."
V zaključku so pri policiji navedli še, da je pooblaščena skupina izvedla tudi nadzor na področju, za katerega je komisija pristojna. To so jim omogočili, pri čemer pa člani komisije nepravilnosti niso ugotovili.
Ko »stokrat izrečena laž postane resnica«
Na Generalni policijski upravi so se ostro odzvali tudi na dogajanje in hude obtožbe obeh portalov. Njihovo sporočilo za medije objavljamo v celoti:
»V zadnjem obdobju smo priča vsakodnevnim neutemeljenim napadom na policijo z vsiljevanjem izmišljenih zgodb o njenem delu, ki so daleč od dejanskega dela policistov in kriminalistov, zato v policiji odločno obsojamo take pristope in sporočamo, da bomo v policiji, ne glede na aktualne družbene razmere, nadaljevali s svojim zakonitim, strokovnim in predanim delom še naprej zavzeto.
Trenutno dogajanje je posledica trenutnega časa, v katerem prihaja do medsebojnih obtoževanj različnih vpletenih strani v različnih medijih, ki za doseganje svojih ciljev izkrivljeno prikazujejo delo policije – kriminalistične policije in celo odprte predkazenske postopke. V razpravo želijo vplesti tudi policijo in pri tem delujejo po načelu – cilj opravičuje sredstvo – zato diskreditirajo določene enote, vodstvo in posameznike znotraj organizacije, vse s ciljem vplivanja na delo policije.
Medijska gonja, ki so jo v zadnjem tednu dni deležni vodstvo policije, Nacionalni preiskovalni urad, njegov direktor, vodstvo Uprave kriminalistične policije ima za cilj destabilizacijo kriminalistične policije, zmanjšanje učinkovitosti njenega delovanja in posredno vplivanje na njeno delo v konkretnih predkazenskih postopkih. Delo v kriminalistični policiji in NPU, ki je njena operativna enota na državni ravni, nemoteno poteka, brez kakršnegakoli »tihega upora«, ki je samo ena od objavljenih lažnih novic.
Stalno vsiljevanje neutemeljenih očitkov o našem delu ne bo spremenilo naše profesionalne usposobljenosti za politično nepristransko preiskovanje kaznivih dejanj, ne glede na to, kdo v preiskavi nastopa kot osumljenec. Tega ne bo spremenila niti prepogosto uporabljena praksa, da »stokrat izrečena laž postane resnica«. Policija, kot tudi Nacionalni preiskovalni urad ali Uprava kriminalistične policije, ni dislocirana enota kateregakoli politika ali katerekoli politične organizacije, da bi izvrševala njihova naročila.
Kljub temu, da policija dosledno pojasnjuje neresnične navedbe in odgovarja na vprašanja medijev, saj stojimo za svojimi besedami, dejanji in ukrepi, pa lahko naslednji dan spet preberemo novo »novico«, sestavljeno iz nepreverjenih, zavajajočih in pogosto izmišljenih podatkov. Zato bomo v policiji še naprej korektno obveščali javnost o svojem delu, saj si kot družbeno odgovorna organizacija ne moremo privoščiti, da bi novice, oblikovane na neobstoječih temeljih, vplivale na naš ugled.
Napadeni posamezniki iz policije so dolgoletni, karierni policisti in kriminalisti, ki že desetletja odlično opravljajo različne naloge in so bili na svoje položaje izbrani v skladu s postopki, ki veljajo za izbor za posamezno delovno mesto. Tudi v kriminalistični policiji poteka izbor novih kadrov v skladu s postopkom, ki velja za vse policiste, tj. v skladu z določili zakona o javnih uslužbencih in Kolektivne pogodbe za policiste. Vsak, ki pa je kadarkoli bil v vlogi odločevalca na notranjem ministrstvu ali generalni policijski upravi, pa se lahko vrne v svoj čas in premisli, ali so bile res vse kadrovske odločitve sprejete nepristransko. Zato ostro obsojamo tudi neutemeljene napade na zaposlene in konstantne kršitve njihovih pravic, določenih s predpisi, ki urejajo položaj policistov, javnih uslužbencev in delovnih razmerij.
V konkretnem primeru, ki je v preteklih dneh najbolj buril slovensko javnost, preiskovalci NPU ne preiskujejo sumov nezakonitega financiranja političnih strank, ampak že od marca 2018 vodijo predkazenski postopek zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
Ne glede na to, kdo v tem primeru nastopa kot osumljena oseba, bo policija, sedaj in tudi v prihodnje, preiskavo izpeljala strokovno in zakonito in to ne glede na to, kakšnih pritiskov je ali še bo deležna. Pri tem bomo svoje delo opravili v skladu z načeli vladavine prava, visoko avtonomno, z absolutno, neomajno voljo do resnice in pravice, torej v skladu z vlogo, ki jo policija tudi ima in mora imeti.
Odziv za spletna portala:
Vsestransko preverjanje oseb iz političnih razlogov ni zakonsko ali kako drugače opredeljena naloga policije. V policiji preiskujemo kazniva dejanja in njihove storilce, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, zato so vse informacije, ki jih navajate v zgoraj omenjenem prispevku, v celoti neresnične, žaljive in zlonamerne. Vsestransko preverjanje oseb iz političnih razlogov ni zakonsko ali kako drugače opredeljena naloga policije. V policiji ne preiskujemo seznama politikov in njihovih sorodnikov na podlagi nekega naročila, v kriminalistični policiji ni zaupnikov, ki bi izvajali operativne naloge po naročilu kateregakoli politika in zbiranje uporabnih informacij ni naloga policije.
Ravnanje s podatki in dokumenti v policiji je sledljivo, na tem področju tudi redno izvajamo nadzore. Ne posredujemo depeš osebam, ki niso pristojne, da bi z njimi razpolagale. V tem okviru izpostavljamo, da so omenjene navedbe nastale zgolj zaradi osebne in strokovne diskreditacije mag. Matjaža Jerkiča, pomočnika direktorja Uprave kriminalistične policije, ter diskreditacije kriminalistične policije.
Magister Matjaž Jerkič je karierni policist, ki že 30 let odlično opravlja različna dela in naloge v kriminalistični policiji. V vseh teh letih je pridobil visoko strokovno znanje, ki ga uspešno prenaša v vsakodnevne poklicne dolžnosti. V svoji karieri se je kot strokovnjak uveljavil tako doma kot v tujini, zato zadnji dve leti opravlja dela in naloge pomočnika direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi in kot tak uživa popolno zaupanje tako direktorja Uprave kriminalistične policije, kakor tudi vodstva policije.
Vodstvo policije, z generalno direktorico policije Tatjano Bobnar na čelu, skrbi za zakonito in avtonomno delo policije, na vsaka morebitna odklonska ravnanja znotraj policije pa ustrezno odreagira. Hkrati pa bo vedno zaščitilo integriteto policistov pred neupravičenimi napadi in nedopustnimi pritiski. Dodajamo še, da Branko Japelj že več kot leto dni ne dela v Upravi kriminalistične policije, temveč opravlja naloge v Beogradu, kot ekspert v okviru twinning projekta.
Zato bo slovenska policija ne glede na vse insinuacije, ki so motivirane iz takšnih ali drugačnih razlogov, svoje delo še naprej opravljala profesionalno, zakonito in visoko avtonomno. Na tem stoji vodstvo policije in policija kot inštitucija.«
