Tablete proti bolečinam, tiste za zbijanje vročine, antihistaminiki, pastile, pripravki za krepitev imunskega sistema, vse to in drugi lekarniški produkti, ki so na voljo brez recepta, so pri nas dražji kot v sosednjih državah.
»Zimske počitnice preživljamo ob morju na Hrvaškem. Naš malček je zbolel in treba je bilo v lekarno. Začudena sem ugotovila, da sem za enako sredstvo za zbijanje vročine in sirup za lažje izkašljevanje, kot ga kupujem pri nas, zapravila veliko manj. V Sloveniji bi za to odštela okoli 16 evrov, na Hrvaškem sem plačala samo slabih 12 evrov. Kakšna razlika! Sem si zdravila kupila kar na zalogo,« je na facebooku v skupini za izmenjavo mnenj med mladimi mamicami sporočila Tina L. V komentarjih ji pritrjujejo številni drugi in se hkrati čudijo ter izpostavljajo, da tudi sami kupujejo na zalogo drugje; ne samo na Hrvaškem, ampak tudi v Italiji in Avstriji.
Milijoni za tablete
Na slovenskem tržišču je trenutno registriranih več kot 10.000 zdravil, od tega jih je okoli 1500 namenjenih izdaji brez recepta. Zadnja leta prodaja farmacevtskih izdelkov pri nas raste, sploh tistih, ki so na voljo brez recepta. Točnega zneska, koliko Slovenci porabimo za zdravila na leto, ni. Po nekih ocenah pa naj bi se za zdravila na recept na leto porabilo 450 milijonov evrov, 100 milijonov evrov (na leto) pa za zdravila brez recepta.
Kot je nedavno na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu bolnikov dejal predsednik lekarniške zbornice Miran Golub, je sicer slovensko lekarništvo zelo dobro organizirano in po varnosti zdravil v samem svetovnem vrhu, saj po njegovih besedah lekarne zagotavljajo kakovostno preskrbo z zdravili in farmacevtskimi storitvami vsej Sloveniji. A zakaj so cene pri nas toliko višje in po kakšnem modelu so sploh določene?
Razlike pri dobavnih cenah
Oblikovanje cen pri zdravilih na recept določa primerjalni model, ki upošteva cene zdravil v sosednjih deželah, in nad njimi bdi Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Na drugi strani pa cene zdravil brez recepta pri nas višata predvsem dve stvari. Prva je poseben sistem financiranja naših lekarn, ki se ne napajajo iz marž, kot to velja v večini evropskih držav, ampak se tu pojavi nov pojem – lekarniške točke. Te predstavljajo fiksne storitve, ki jih lekarna ponuja potrošniku. To sta svetovanje, ki je pri nakupu zdravila brez recepta nujno, in izdaja zdravila. Po eni strani tak sistem prinaša dražja cenejša zdravila, na drugi strani pa »omogoča«, da so dražja zdravila cenejša.
Druga stvar, ki močneje vpliva na cene zdravil brez recepta pri nas, je, da je dobavna cena nekega lekarniškega produkta, ki ga je mogoče dobiti brez recepta, od države do države različna. Prodajna cena je na primer po naših informacijah v Srbiji ali na Madžarskem nižja kot pa naša nabavna cena.
Hrvati imajo tudi cenejša zdravila
Preverili smo, kolikšne konkretneje so razlike med našimi cenami in hrvaškimi. Prav za to državo slovenska javnost večkrat poroča, da se tam najbolj izplača nakupovati zdravila brez recepta. Izbrali smo nekaj lekarniških produktov, ki se najpogosteje znajdejo v naši domači lekarni, in ugotovili, da so cene pri naših južnih sosedih v večini primerov res za kar nekaj evrov nižje.
Pri nas protibolečinske tablete – te tudi pomagajo nižati visoko telesno temperaturo – nalgesin S (275 mg, 30 tablet) stanejo med okoli osem in devet evrov, na Hrvaškem jih ponekod dobimo že za dobrih šest evrov. Zdravilo s podobnim učinkom, lekadol, je v svoji najosnovnejši izvedbi pri nas dosegljivo za okoli pet evrov, na Hrvaškem stane slabe tri evre. Aspirin (500 mg, 50 tablet), ki se pogosto uporablja kot analgetik (blaži bolečino), antipiretik (znižuje telesno temperaturo) in antiflogistik (zavira vnetje), pri nas stane okoli devet evrov, na Hrvaškem bi ponekod stal polovico manj.
