Podobne težave imajo tudi Zasavci, ki so bili glede na pretekle obljube prepričani, da se bodo leta 2020 že lažje pripeljali do priključka avtoceste A1. A čeprav se je o tem v preteklosti veliko govorilo, se ni kaj dosti naredilo. To so nedavno spoznali tudi na trboveljski občini, ko so presenečeni odkrili, da je treba novo cestno povezavo načrtovati čisto od začetka.
Ko sem prijateljici, ki je zaposlena v Hrastniku, omenila, da pripravljam članek o predoru med Trbovljami in Preboldom, je vzdihnila, da bi ljudje, ki se cijazijo na tej relaciji, res nujno in čim prej potrebovali rešitev. »Ko se voziš iz Trbovelj proti Preboldu, je približno tako, kot bi šel na Vršič, toliko je ovinkov,« so bile njene besede. Predstavljajte si, da je to vaša vsakodnevna pot v službo. Tudi podjetniki se pritožujejo, da jih partnerji v Trbovljah najdejo samo z navigacijo. Da ne govorimo o tem, da je pot iz osrednje Slovenije proti Trbovljam prav nesramno zamotana.
Prometne potrebe so se močno spremenile
Kako nujna se mu zdi boljša cestna povezava Zasavja z osrednjo Slovenijo, smo vprašali doc. dr. Alojzija Juvanca, univ. dipl. inž. grad., upokojenega docenta na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Omenil je, da sta za srednji del Zasavja, od Zagorja preko Trbovelj do Hrastnika, bila v preteklosti gospodarsko najznačilnejša premogovništvo in težka industrija, ki sta s svojimi težkimi in masovnimi tovori vezana na železnico. »Pravzaprav je železnica, torej prometna žila, sploh omogočila takratni gospodarski razvoj. Po propadu teh gigantov se na istem prostoru pojavljajo nove oblike gospodarskih dejavnosti, ki pa imajo povsem drugačne prometne potrebe od nekdanjih. Potrebujejo hiter in na mnogo strani razvejan sistem potovanj in transportov. Čeprav železnica ostaja pomembna strateška prometna pot, je preveč toga, da bi lahko v celoti sledila novim prometnim potrebam. Te se lahko zadovolji le s hitrejšim dostopom do avtocestnega sistema,« je poudaril eden večjih strokovnjakov za ceste pri nas.
Hitra cesta lahko reši marsikaj
Ker je izboljšava cestnih povezav, ki ne zmorejo več zagotavljati za ta čas nujnih prometnih storitev, možna le teoretično, bi nova prometno visoko zmogljiva cesta v bližini stvar spremenila, meni Juvanc. Če bi sam projektiral cesto, ki bi vodila tam mimo, bi se odločil za hitro cesto. »Verjetno bi zadostovala že dvopasovna. Ustvarila bi neprimerljivo hitrejši dostop do ciljev znotraj tretje razvojne osi in do avtocestnega sistema ter s tem učinkovito prispevala k nastajanju novih perspektivnih gospodarskih dejavnosti v zasavskem bazenu. Tiste, ki so tam že prisotne, bi se lahko hitreje razvijale.« Da Zasavje potrebuje boljšo cestno povezavo, je bilo sicer upoštevano že leta 2006 v študiji Projekt celovitega razvoja območja tretje razvojne osi. V njej je bilo predvidenih devet možnih scenarijev poteka ceste. Kar štiri so vodile vzhodno mimo Hrastnika in so pri vrednotenju tudi dosegle višje ocene kot tiste, ki so predvidevale koridor mimo Laškega. Trasa mimo Laškega je zdaj povsem nesmiselna zaradi umeščanja nove avtoceste med Velenjem in avtocesto A 1, ko je bila trasa močno prestavljena proti zahodu. »Nadaljevanje te povezave po srednjem delu tretje razvojne osi proti jugu je odločno prevesilo načrtovanje v korist poteka mimo Hrastnika. Dodatno težo temu dajejo še protesti v Laškem, kjer si glasno in odločno prizadevajo, da nova cesta ne bi potekala mimo njih. Pravzaprav imajo prav; zakaj pa nova cesta ne bi potekala tam, kjer bo bolj koristila? Čeprav bo dražja, se lahko upravičeno pričakuje, da bodo višje stroške gradnje kompenzirale višje koristi uporabnikov ceste in koristi, ki bodo z novo cesto nastale,« je prepričan dr. Juvanc.
Predor bo, a ne kmalu
Da Laščanom ni treba več skrbeti, so nam te dni potrdili na občini Trbovlje, ki so glavni koordinator načrtovanja nove cestne trase. »Po treh letih dela in številnih sestankih z državo ter občinama Prebold in Hrastnik, ki pri projektu sodelujejo, lahko rečemo, da je projekt navezave Zasavja na avtocesto izjemno zahteven, obsežen in predvsem dolgoročen; uresničen bo dolgoročno, nikakor pa ne v letu ali dveh. Trenutno je v idejni fazi, zato vizualizacija o ustrezni trasi še ni izdelana. Šele po pridobitvi strokovnih podlag, ki bodo izdelane v letošnjem in letu 2021, pa se bo določila najustreznejša. Vse trase bo treba namreč presojati tako z vidika ekonomsko-tehnične upravičenosti, ker projekt predstavlja veliko finančno obremenitev, kot z vidika vpliva na okolje. Pomembno je tudi, da je izbrana trasa prometno-tehnično ustrezna, hkrati pa je treba upoštevati ustreznost za lokalne skupnosti, na katere bo trasa posegala. Kljub temu da smo šele na začetku poti, na kateri nas čaka mnogo izzivov, smo veseli, da smo zagrizli v kislo jabolko in se lotili projekta, ki je tako dolgo tema pogovorov, nihče doslej pa se ga ni zares lotil. Verjamemo, da bo navezava Zasavja na avtocesto velik preboj na področju razvoja Zasavja,« so nam sporočili z občine. Kar vedo zagotovo, je to, da se bo naredil predor, ki bo povezal Trbovlje in Prebold, in da občina za ta namen že pridobiva zemljiška dovoljenja. »Žal pa je to delo, ki vzame ogromno časa, pokazati nimaš pa nič,« so nam še dejali.
Izrazit relief prinaša mnoge izzive
»Nobenega dvoma ni, da bo trasiranje ceste iz Zasavja za projektanta zelo zahtevno delo. Relief je izrazit in višinsko močno razgiban, geološko pa močno raznolik,« se zaveda Alojz Juvanc in prikimava, da se je v tem delu Slovenije predorom in viaduktom nemogoče izogniti, če se želi čim manj posegati v naravno okolje. Se pa lahko vse skupaj zatakne že pri pridobivanju zemljišč. Bo občini Trbovlje vendarle uspelo dokončno izpeljati tisto, o čemer se dolga leta samo pogovarjamo?
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
