Jernej Tozon, pevec skupine Čuki, je dopolnil 40 let. Ob tem veselem jubileju smo postavnega ter nadvse ljubeznivega in vedno nasmejanega glasbenika med drugim povprašali o tem, kako sprejema stranje, zaupal pa nam je tudi, da si je končno uredil dom, zato lahko očitno že kmalu pričakujemo kakšno novico o tem, da s partnerico Evo pričakujeta naraščaj …
Kar trije člani skupine Čuki praznujete januarja. Imate skupno praznovanje?
Prejšnja leta, ko je bil v skupini še Vinko, smo vsi štirje praznovali rojstni dan januarja, zdaj pa »le« še trije. Seveda se za rojstne dni čuki in sovice dobimo na kakšni večerji in poklepetamo.
V ponedeljek ste dopolnili 40 let. Vas kaj skrbi ta prelomnica?
Štirideseta leta me ne skrbijo in okrogle obletnice ne dojemam kot neki velik pomp. Zame so se leta ustavila okoli 27. leta, zdi se mi, da sem še vedno isti. (smeh) Počutim se mladega, zdravje mi služi in upam, da bo tako tudi naprej. Štirideseti rojstni dan je zame kot vsi prejšnji, kaj bo naprej, pa bomo videli.
Še praznujete rojstne dni?
Prejšnja leta sem praznoval v ožjem krogu prijateljev, ki sem jih povabil na izlet v neznano. Vedno smo šli na kakšen hrib z baklami, na hribu smo zakurili kres in nazdravili ter kaj pojedli. Letos ni bilo nič drugače, šli smo malo dlje v neznano in tam praznovali …
Koliko ste se spremenili z leti?
Leta niso ničesar spremenila, seveda pa ne vem, kako bo v prihodnosti. Upam, da bomo s Čuki še naprej dobro sodelovali. Sam vsak dan izkoristim čim bolj raznovrstno in še naprej se bom trudil, da bo vsak dan drugačen, da se bom družil s prijatelji, odkrival nove stvari in spoznaval sebe.
Kako pa se počutite zdaj, ko ste stopili v novo desetletje?
Pri 40 letih se še vedno počutim mladega. Poznam ljudi, ki so veliko bolj aktivni pri 60 letih kot nekateri pri 40 ali 30 letih, kar pomeni, da leta niso pomembna, ampak je pomembno le, da se človek počuti dobro in »fit«.
Kakšna pa so bila za vas 30. leta?
Prelomnica v mojem življenju je bila med 20. in 30. letom, ko so v moje življenje vstopili Čuki in se je marsikaj spremenilo. Za zdaj še nimam družine, lahko pa rečem, da si jo želim in upam, da jo bom kmalu imel.
Opazite pri sebi kakšne znake staranja?
Postajam siv, kar je vsekakor znak staranja, pri drugih stvareh pa tega ne opazim. Zdravje mi še vedno služi, energije imam veliko, saj za to tudi skrbim in vsak dan »skočim« na bližnji hrib. Zdi se mi, da je kondicija tisti dejavnik, ki človeka ohranja mladega. Delo na veselicah je naporno, saj tudi po sedem ur skačemo in pojemo, kar ni preprosto. Če se družim z mladimi, me ti delajo mlajšega, če se družim s starejšimi, pa me ti ravno tako delajo mladega.
Kaj je najboljše pri staranju?
Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da človek z leti postaja modrejši, pa tudi s tistimi, ki pravijo, da bolj si star, bolj si nor. Pri meni je oboje, saj z leti nabiram izkušnje, tako na glasbenem kot osebnem področju, kar me bogati. Ko spoznavam Slovenijo, postajam bogatejši še v duši.
Kdaj ste se najboljše počutili v svoji koži?
Težko rečem. Vsak dan se počutim dobro, če sem »fit«, če sem zdrav. Ker skrbim za kondicijo, se dobro počutim.
Ste si kdaj želeli, da bi bili videti drugače?
Ne. Zadovoljen sem s seboj. Narava me je naredila takega, kot sem, po naravi pa sem vesel in nimam težav s seboj ali drugimi. Čim manj se poskušam obremenjevati s težavami drugih. Iz svojih želim narediti čim manjše. Ljudje si povzročajo težave, četudi jih včasih nimajo … Prava težava je, ko nam nagaja zdravje ali smo lačni in nimamo strehe nad glavo.
Vas kaj motijo gubice?
Narava je poskrbela za to, da se ljudje starajo, in prav je tako. Večno ne moremo ostati mladi. Jaz sem smejalne gubice dobil zelo kmalu, saj se rad smejem. Sivi lasje postajajo vedno pogostejši, vendar nisem človek, ki bi se odločil za kakršnekoli posege. Tudi človek s sivimi lasmi in gubicami je lahko očarljiv ali zapeljiv. Pomembna sta energija in značaj človeka, ne le videz.
Kako pa gledate na lepotne posege pri ženskah?
Če je imelo kakšno dekle težave s krivim nosom, se mi ne zdi narobe, če se odloči za tak poseg – če se bo potem bolje počutila v svoji koži. Razni »liftingi« in umetna oprsja pa se mi ne zdijo potrebni, saj šteje vse drugo kot zunanjost.
Svojo partnerico Evo ste dolgo skrivali pred javnostjo. Kako je z vašo zvezo zdaj?
Z Evo sva že šesto leto skupaj. Pet let sva zvezo uspešno skrivala pred mediji, najini prijatelji pa so dobro vedeli, da sva zaljubljena in si usojena. Vesel sem, da sem jo spoznal. Pred družino sem želel imeti dom, kar sem si zdaj ustvaril, zato je prišel čas tudi za družino …
Zakaj ste skrivali zvezo?
Nisem pripravljen biti odprta knjiga za vso Slovenijo. Vsak bi moral imeti vsaj malo zasebnosti, zato skrivam ljubezenske zadeve, ki so moja osebna stvar. Zato se nisem nikoli pojavljal v javnosti s partnerico, česar se bom držal še naprej.
Otrok si torej že želite?
Otroke imam zelo rad, zato sem velik del časa namenjal otrokom v vrtcu. Komaj čakam, da jih bom imel še sam.
Ali vas je prepoznavnost kaj spremenila?
Mislim, da me ni spremenila, da sem ostal isti Jere (kot me kličejo prijatelji), kot sem bil. Čeprav sem medijsko prepoznavna oseba, se ne želim spremeniti. Človek mora biti tisto, kar je, mora biti zadovoljen sam s seboj. Ožji prijatelji in Škofjeločani na mene ne gledajo kot na čuka. Preden sem postal član skupine Čuki, sem pomagal bratu kot pomočnik pri filmu, včasih tudi kot igralec v kakšnem spotu. Sam na te ljudi, moje današnje kolege, nikoli nisem gledal kot na prepoznavne ljudi ali zvezde, ampak kot na prijatelje. Takrat sem spoznal Mambo Kings, Bepop …
Ali ste kdaj kaj obžalovali?
Ne. Ko sem se pridružil skupini Čuki, me je bilo strah, vendar so me ljudje lepo sprejeli, zato tega nisem nikoli obžaloval. Moja družina je glasbena družina, zato to gojim tudi naprej.
Ali je bilo kdaj težko v zasedbi Čuki?
Ne, čeprav so v vsaki »službi« plusi in minusi. Moj »kolektiv« je tak, da ga ne bi nikoli zamenjal, saj se nikoli nismo prepirali, vedno si vse odkrito povemo. Smo kot majhna družina. Lahko jim rečem le hvala, da so me sprejeli medse, in upam, da bodo še naprej zadovoljni z menoj.
Kdaj je bilo za vas pri Čukih najlepše?
Pri Čukih ne bi bil 13. leto, če se ne bi dobro počutil in ne bi uspešno delali. Vsaka veselica, vsak koncert je nekaj posebnega. V Cankarjevem domu smo praznovali 30-letnico skupine in videlo se je, koliko pesmi poznajo ljudje in koliko je glasbenikov, ki so z nami z veseljem nastopali. Videlo se je, da ima vsaka pesem za seboj svojo zgodbo.
Kakšno glasbo poslušate doma?
Odraščal sem ob zborovski glasbi, saj je bil oče vodja mnogih zborov in ansamblov. Še vedno si rad zavrtim zborovsko glasbo, denimo Kvartet Do ali Slovenski oktet. Podpiram in poslušam predvsem slovensko glasbo, saj se mi zdi, da Slovenci poslušamo premalo domače glasbe. Na radijskih postajah se predvaja preveč »jugo nostalgije«, čeprav nisem proti temu, vendar se tudi slovenske glasbe ne bi smeli sramovati. Če le pogledamo, koliko lepih skladb imamo v zakladnici …
