Danes so se na ljubljanskih Žalah z vojaškimi častmi poslovili od nekdanjega predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije in Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janeza Stanovnika.
Pogreba se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je sicer ob Stanovnikovi smrti zapisal, da bo ostal v spominu kot pomembna osebnost svojega časa. Govor je imel tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan. Ta je med drugim povedal, da mu je bilo "dano z njim prehoditi del svoje življenjske poti. Naključje je hotelo, da sva postala tudi soseda. Tako sem ga pobližje spoznaval tudi kot človeka, nežnega, razmišljujočega in radoznalega svetovljana. V dolgih pogovorih, posebej v času, ko je skrbel za obolelo soprogo Dragico in zbiral gradivo za knjigo resnice o stricu Alešu Stanovniku, sva si zaupala mnoge, tudi najgloblje dvome, si lajšala razumevanje izzivov, pred katere sva bila postavljena, in tehtala odgovore nanje. Razumel sem njegovo prizadetost, ko je spoznal, da razpada država, ki jo je kot mlad človek pomagal ustvarjati. Dragocen je bil njegov nasvet, da odločitev zahteva premislek, ker so posledice zaletavosti lahko pogubne. Vendar je kot moder politik tudi vedel, da pomeni vztrajanje na obstoječih okostenelih, neproduktivnih in zatohlih razmerjih, v kakršna je bila ujeta Jugoslavija, nasilje nad ustvarjalnostjo, vitalnostjo in razvojem našega naroda in da so zato spremembe nujne".
In ko mu je predal pisarno, "mi je na mizi pustil list z znanimi mislimi Sv. Avguština: »Gospod, daj mi strpnost, da ne bom poskušal spreminjati stvari, ki jih ne morem spremeniti. Daj mi pogum, da bom lahko spreminjal stvari, ki jih zmorem spremeniti. Daj mi razsodnost, da bom znal ločiti prvo od drugega.« Podčrtal je dodatek, ki pravi: »In da ne bom pričakoval od ljudi tega, kar mi ne zmorejo dati.« Hvaležen sem mu za vse nasvete, za zaupanje, za druženje. Tudi za to, da me je toliko mlajšega štel za tovariša in prijatelja. Ponosen sem na to".
Pogreba so se udeležili tudi predsedniki nekaterih parlamentarnih strank, med drugimi Dejan Židan, Aleksandra Pivec, Marjan Šarec in Zdravko Počivalšek.
Vojaške časti
Stanovnik, ki je umrl v 98. letu starosti, je do slovesa z vojaškimi častmi upravičen, ker je nosilec odlikovanja Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, ki ga je prejel leta 2002. Na pogrebu sta bila prisotna tudi garda Slovenske vojske in policijski orkester.
Stanovnik je bil med vojno partizan, pozneje pa je deloval na mnogih položajih, tudi v Združenih narodih, piše STA. Ob osamosvajanju Slovenije je bil predsednik predsedstva in takrat se ga je prijel vzdevek oče naroda. Slovel je kot odličen retorik, v spominu pa bodo ostali tudi njegovi značilni košati beli brki.
Včeraj se je Mestni svet ljubljanske občine (Mol) Stanovniku, častnemu meščanu Ljubljane, poklonil z žalno sejo. "Bil je diplomat in politik z močnim značajem, zvest svojim prepričanjem, a tudi srčen, požrtvovalen človek," se ga je v govoru spominjal ljubljanski župan Zoran Janković.
