Spolno prenosljive bolezni in simptomi, ki jih morate poznati

Da je uporaba kondoma pomembna, danes opozarjajo že v šolah. A premalo spolno aktivnih ljudi se zaveda, da ti ne preprečujejo le nezaželene nosečnosti, ampak tudi okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi (SPB). Poznate vse?

V igri zapeljevanja je nekaj posebnega: vključuje možnost, da pride do ljubezni in spolnih odnosov.

Pri tovrstnih okužbah ni pomembno, kolikokrat ste imeli spolni odnos, s kom in s koliko različnimi partnerji. Dovolj je ena neprevidna noč in nezaščiten spolni odnos. Zato je primerna zaščita nadvse pomembna, sploh ker SPB nimajo vedno vidnih simptomov. Po takšnem seksu je najlažje sam sebi reči »meni se to ne more zgoditi« in upati, da imate prav. A smiselno je vsaj opraviti teste in tako, če ste okuženi, preprečiti širjenje.

Toda tokratni članek ni namenjen le svarjenju pred okužbami in promoviranju zaščite, ampak vas z njim želimo podučiti o boleznih in simptomih, na katere je dobro biti pozoren.

1. HPV

Med najpogostejšimi spolno prenosljivimi okužbami je vsekakor humani papilomavirus (HPV). Z njo je okužena več kot polovica spolno aktivne populacije, največkrat med 15. in 25. letom starosti. HPV se prenese s tesnimi stiki s koži ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni), pri ženskah pa lahko povzroči predrakave spremembe in raka materničnega vratu, genitalne bradavice ter papilome grla.

Ljudje po večini sploh ne vedo, da so okuženi. HPV najdemo v koži in na sluznicah, pri večini pa okužba po 8 do 12 mesecih spontano mine. Za HPV sicer ni zdravila, lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica okužbe.

HPV ima približno 45 genotipov, ki lahko povzročijo manjše spremembe celic materničnega vratu (navadno brez posledic), in okoli 12 genotipov, ki veljajo za visoko tvegane. Pred okužbo s HPV se lahko zaščitite s cepljenjem. Na izbiro imate tri vrste cepiva, ki ščitijo pred okužbo z dvema, štirimi ali devetimi genotipi HPV.

Simptomi:

· predrakave spremembe spolovil, ki jih oseba sama ne more opaziti;

· priporočljiv je preventivni test za HPV.

2. Klamidija

Ta bakterijska okužba prizadene kar 75 % žensk in 50 % moških, pri tem pa simptomi v večini ostanejo neopazni. Zato jo imenujejo tudi tiha okužba, ki pa lahko brez prave oskrbe povzroči kar veliko škode. Njeno širjenje ne povzroča le bolečin, ampak vpliva tudi na plodnost in potencialno povzroči zunajmaternično nosečnost.

Simptomi:

· nenavaden izcedek iz nožnice, penisa ali anusa;

· bolečine pri uriniranju;

· bolečina in pekoč občutek na predelu genitalij;

· močan menstrualni tok ali krvavitev med dvema cikloma;

· bolečine v medenici in spodnjem delu trebuha;

· bolečine v trebuhu med spolnim odnosom (pri ženskah);

· krvavitev med spolnim odnosom ali po njem;

· boleče otekanje testisov.

3. Gonoreja

Druga najpogostejša SPB je gonoreja ali kapavica, ki prav tako spada med bakterijske okužbe. Tako kot klamidija tudi ta vpliva na plodnost obeh spolov, njeni simptomi pa velikokrat ostanejo prezrti. Lani je bilo v Sloveniji odkritih 50 novih primerov, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je pri nas z njo verjetno okuženih kakih 20 tisoč ljudi. Tveganje za okužbo je posledično visoko, pogosteje pa se pojavi pri moških, ki okužbo nato prenesejo na partnerice.

Moški, okuženi z gonorejo, uriniranje opisujejo kot izjemno pekoče. Do vnetja sečnice pride v tednu dni po okužbi, razkrije pa se z rumenim ali zelenim izcedkom (gnojem). Če se bolnik ne zdravi, bolezen preide v kronično obliko, pri kateri se lahko vnameta prostata in obmodek, to pa povzroči neplodnost. Zadnja faza je trdovratna in jo je izredno težko pozdraviti. Pri dolgotrajni bolezni se lahko oseba poleg pekočega uriniranja in neplodnosti spopada tudi z zastrupitvijo krvi, meningitisom, artritisom, vnetjem notranjih organov ter osrednjega živčevja in srca. Prizadene tudi kožo, sklepe in tetive, v najhujšem primeru pa lahko nastopi tudi smrt.

Bakterija je zelo prilagodljiva in tako mora farmacija nenehno razvijati nova zdravila. Znova in znova so namreč potrebni novi antibiotiki, sčasoma pa lahko postane tudi neozdravljiva.

Simptomi:

· rumen ali zelen izcedek;

· pekoč občutek ob uriniranju;

· bolečina ali močna občutljivost v predelu trebuha;

· močne redne in tudi vmesne menstrualne krvavitve;

· boleče otekanje genitalne kožice;

· bolečina ali otekanje testisov.

4. Genitalni herpes

Genitalni herpes spada med najlažje prenosljive in močno nalezljive bolezni, pri katerih tudi uporaba kondomov ni popolna zaščita. Čeprav ga zdravniki lahko oskrbijo, zanj ni končnega zdravila. Virus v telesu ostane tudi po zdravljenju in lahko občasno ponovno izbruhne. Prvi izbruh po večini traja od dva do štiri tedne, kasnejši pa nekoliko manj. Izpuščaji načeloma ne puščajo sledi.

Simptomi:

· simptomi, podobni gripi (vročina, glavoboli, bolečine v telesu);

· srbečica ali zbadajoča bolečina v predelu genitalij;

· manjši mehurčki, napolnjeni s tekočino, se pojavijo tako okoli spolovil kot anusa, zadnjice in zgornjega dela stegen, nato pa počijo in pustijo rdečico, ki je lahko zelo boleča in se celi več tednov;

· boleče uriniranje (ker gre urin čez to rdečico, oteklino);

· izcedek iz nožnice;

· otekle bezgavke.

5. Sifilis

To še zdaleč ni le bolezen preteklosti, ampak se je pojavlja tudi danes. Število primerov je v zadnjih letih v porastu, lani pa je bilo v Sloveniji odkritih kar 62 primerov. Omenjena bakterijska okužba se razvije v treh fazah, pri čemer je zadnja redka.

Prva faza se pojavi do tri tedne po prenosu bolezni v obliki neboleče razjede s čvrstimi robovi, ki pa se lahko zaceli brez zdravljenja, zato jo bolniki pogosto spregledajo. Druga faza nastopi po nekaj tednih. Ta vključuje izpuščaje po vsem telesu, povečane bezgavke, razjede na ustnicah ter gripi podobne simptome, prav tako pa lahko mine brez intervencije zdravnikov. Zadnja faza (latentna) lahko traja nekaj let, desetletij ali tudi do konca življenja. Bolnik sicer v tej fazi ni več kužen, a vseeno trpi za hudimi posledicami neozdravljive okužbe, kot na primer srčno-žilne težave in težave živčevja.

1. faza:

· neboleča razjeda okoli genitalij;

· razjeda se lahko pojavi tudi na ustnicah, mandljih ali rokah;

· razjeda izgine po dveh do šestih tednih.

2. faza:

· nesrbeči izpuščaji po vsem telesu (najpogosteje na dlaneh in stopalih);

· majhni izrastki (podobni bradavicam) v bližini vagine ali anusa;

· simptomi, podobni gripi: utrujenost, vročina, glavoboli, bolečina po telesu;

· otekle žleze na vratu, pod pazduho;

· izguba teže;

· beli krogi (izpuščaji) na jeziku ali nebu v ustih;

· izguba las v šopih.

6. HIV in aids

Virus HIV napade imunski sistem in tako onemogoči telesu, da bi se lahko branilo okužb. Prenese se tako s krvjo kot spermo in vaginalno tekočino. Zadnja faza virusa HIV je aids, za katerega pa ne obstaja zdravilo.

»V primeru nezaščitenega spolnega odnosa s HIV-pozitivno osebo je možna zaščita z zdravili po izpostavitvi v obdobju do 72 ur. Možna je tudi zaščita pred izpostavitvijo, t. i. preekspozicijska profilaksa, ko neokužena oseba zaščitno prejema nekaj zdravil, ki jih uporabljamo tudi za zdravljenje,« so zapisali na uradni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

"Podrla sva tabu starejša ženska - mlajši moški"

Okoli 80 % obolelih z virusom HIV se takoj po preneseni okužbi spopade z okvirno dvotedensko boleznijo, ki jo povzroči akutni retrovirusni sindrom. V dveh do štirih tednih simptomi običajno izzvenijo, temu pa sledi večletno obdobje brez večjih težav. Imunski sistem postopoma propada, brez zdravniške pomoči pa se na koncu razvije neozdravljivi aids.

Simptomi akutnega retrovirusnega sindroma (nastopi po okužbi):

· izguba teže;

· povišana temperatura;

· povečane bezgavke;

· nenehna driska;

· nočno potenje;

· glavoboli;

· slabost;

· bolečine v žrelu;

· rdečkasti izpuščaji in plitve razjede na koži, v ustih ali zadnjiku;

· okužbe, ki se nenehno ponavljajo;

· resne bolezni.