Prostor za molitev, izobraževanje in druženje se je začel graditi pred sedmimi leti, ko so na ozemlju med Parmovo ulico in železniško progo položili tudi temeljni kamen. Vrednost celotne investicije je bila več kot 35 milijonov evrov, večinski delež sredstev pa je za gradnjo namenil Katar, kar dobre štiri milijone evrov pa verniki. Arhitekturni načrt je prevzel arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti.
Muslimanski kulturni center, del katerega je tudi džamija ali molilni objekt, je nenavadne oblike. Za razliko od mnogih, tudi evropskih džamij, ki arhitekturno sledijo arabskim molilnicam, je džamija v Ljubljani skoraj post-modernistična. Za razliko od ostalih tovrstnih objektov po Evropi je arhitekturna ideja slovenske džamije v zakup vzela dejstvo, da arabska ali turška estetika ne sovpada dobro z evropskim okoljem.
Arhitekt Luka Bevk je na novinarski konferenci pred otvoritvijo centra poudaril, da so navdih iskali v sodobni arhitekturi ter v tradicionalnih islamskih arhitekturnih vzorcih. Poudarek pri gradnji je bil na enostavnosti in finih, preciznih detajlih. Zato center sestoji iz visokega, a minimalističnega minareta s stožčasto kupolo in več kvadrastih stavb, namenjenih skupnim prostorom: molilnici, knjižnici, predavalnicam, restavraciji in tudi telovadnici.
Islamski center bo vrata odprl kmalu. Po besedah muftija v Sloveniji Nedžada Grabusa pa nameravajo ob rednih verskih obredih organizirati tudi posvetne – predvsem imajo v načrtu prevajanje islamske literature v slovenski jezik.
Po oceni nemškega inštituta GESIS je sicer dobre tri odstotke slovenskih državljanov muslimanov, kar jih skupaj s pravoslavci uvršča na drugo oziroma tretje mesto med religijskimi skupnostmi v Sloveniji. Po ocenah Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji pri nas živi okoli 80.000 muslimanov – tako državljanov Slovenije kot ostalih prebivalcev, denimo migrantskih delavcev.
