Zato smo se odločili, da v prestolnici obiščemo nekaj točk in preverimo, ali so intervencijske poti na teh območjih prosto prehodne.
Ne bi si mislili, kaj vse gasilce ovira na poti do nas, ko potrebujemo njihovo pomoč. Ozke poti, zaparkirani intervencijski dovozi, reklamne table, cvetlična korita in podobno. Zato je, kot nam pove Iztok Zajc, vodja preventivne službe Gasilske brigade Ljubljana, včasih treba uporabiti tudi macolo, da razbijejo kakšno okrasno korito ali drugo oviro, da se sploh lahko prebijejo do kraja intervencije. Opozori nas na kar nekaj točk po mestu, kjer njihova večja vozila težko pridejo do stavb.
Ali to delajo nalašč?
Zajc nam pokaže virtualni zemljevid Ljubljane, na katerega so vnesene informacije – požarni načrti za vse stavbe, v katerih se zadržuje več kot 100 ljudi. »Tako lahko vodja intervencije, če te informacije potrebuje, med vožnjo pregleda, kakšna je dostopnost do objekta – kje so intervencijske poti, kam so postavljeni vhodi, hidranti …« pojasni. Ob tem omeni, da na poti na intervencijo večkrat naletijo na ovire, vendar da so do zdaj še vedno našli neko rešitev. »Ko smo v stiski, če je ogrožen dostop z našimi vozili, potem moramo 'vklopiti' iznajdljivost. Do zdaj je še šlo,« pravi. Omeni nam nedavni primer, ko so si morali goreči zabojnik, ker do njega zaradi ovir niso mogli priti in ga gasiti, kar ročno premakniti k svojemu vozilu.
Sogovornik meni, da ljudje na površinah, namenjenim gasilcem in drugim interventnim službam, teh ne ovirajo namerno, ampak »da preprosto niso pozorni, kam parkirajo. Samo da parkirajo čim bližje svojemu domu ali lokacijam, kjer imajo obveznosti, po principu 'čim bližje vhodu'.«
Problematične soseske
Zajc pojasni, da so problematične predvsem stanovanjske soseske. »Ko so te gradili pred nekaj desetletji, so računali, da bo vsako gospodinjstvo, torej na stanovanje, imelo samo po en avtomobil in temu primerno so prilagodili število parkirnih mest ob blokih. Zdaj pa, ko ima vsako gospodinjstvo po več vozil, je težko s parkirnimi kapacitetami slediti potrebam. Tako ljudje parkirajo tudi tam, kjer sicer ni primerno – na intervencijskih površinah,« poudarja. Omeni kar nekaj ljubljanskih četrti s tovrstnimi težavami, in sicer Fužine, Štepanjsko naselje, Bežigrad z Bratovševo ploščadjo, pa Dravlje z Brilejevo ulico in tako naprej. Apelira na odgovornost voznikov, naj bodo pozorni na prometni znak intervencijska pot in naj mesta, kjer na tleh vidijo rumene označbe z napisom intervencijska pot, pustijo prosta.
Ne pazijo niti pri šolah
Vodja preventivne službe ljubljanske gasilske brigade je dejal, da se je v mestu situacija zadnja leta močno popravila; da vozniki pri parkiranju ne zasedamo več tako pogosto območij, namenjenih intervencijskim službam.
In kaj smo opazili mi? Pri Zdravstvenem domu Ljubljana Moste-Polje smo zasledili tri vozila, ki so jih vozniki pustili parkirana na intervencijskem območju. Po naši laični oceni bi gasilski tovornjak sicer lahko obvozil te avte in se približal stavbi, a z malo več spretnosti za volanom. Vsi ti vozniki so torej, namerno ali nenamerno, prometni znak oziroma talno označbo intervencijska pot ignorirali. Na Peričevi ulici, kjer so večinoma stanovanjski objekti, je bila intervencijska pot povsem zaparkirana. Na eni strani je sicer dovoljeno pakirati, na drugi, kjer sta dva šoferja pustila avto, pa ne. Med njimi ni bilo dovolj prostora za prehod gasilskega vozila.
To nista bili edini problematični točki, ki smo ju videli na našem obhodu. Izstopal je tudi primer nepravilnega parkiranja pri eni izmed osnovnih šol v vzhodnem delu mesta, kjer je nekdo svoje vozilo pustil na intervencijsko pot, tako da bi gasilci mimo njega, če bi v objektu gorelo, ali se zgodilo kaj drugega, težko prišli. Na vprašanje, ali je pregrobo reči, da so vozniki, ki so tam parkirali, ogrožali življenja, je naš sogovornik odvrnil, da je res tako. Zajc obenem poudarja, da se je situacija v Ljubljani že izboljšala, da je bilo včasih slabše. »Še vedno pa nismo tam, kjer bi morali biti,« zaključi.